Superpametni fahidioti = idioti?

Natanko to, glejte spodaj, je moj point v diskusiji s kolegi o prenovi našega študija ekonomije. Strinjamo se, da je potrebno kvaliteto in tehnično raven zahtevanega znanja dvigniti na primerljivo raven z najboljšimi univerzami, toda jaz bi želel k tej tehnični superprofiliranosti dodati tudi širino. Dodati zgodovinski in vsebinski kontekst. Dodati domišljijo. Pripraviti študente, da formalno (matematično) okostje prilagodijo realnosti tam zunaj, ne pa obratno. Jim dati osnovo za intuicijo. Da bodo sposobni razmišljanja izven okvirja, ki jim ga je nekoč začrtal nek brilijanten, vendar kontekstualno omejen duh. Želim, da proizvajamo kompletne, široke ume, sposobne strateškega odločanja v pogojih zelo nestabilnega okolja, ne pa superpametne fahidiote oziroma robote.

Indeed, the increased sophistication of the profession came at a very high cost. We have produced new generations of highly technical students with no knowledge of how economies actually work. Back in 1991, in a joint statement of the Report of the Commission on Graduate Education in Economics, such luminaries as Olivier Blanchard, Lawrence Summers, Kenneth Arrow, Alan Blinder and Mr. Stiglitz were saying that “graduate programs [in economics] may be turning out a generation with too many idiot savants, skilled in technique but innocent of real economic issues.”

Vir: Louis-Philippe Rochon, The Globe and Mail

%d bloggers like this: