Slika ameriške dohodkovne divergence

Spodnja slika nazorno kaže divergenco v trendu rasti dohodkov različnih slojev prebivalcev v ZDA po letu 1965. Kot lahko vidite, je bila rast dohodkov spodnjih 50% prebivalcev (mediana) v zadnjih 50 letih minimalna. Resnejšega povečanja dohodkov je bilo deležnih le zgornjih 20% prebivalcev.

Vir: Wall Street Journal

Razlogi za to dohodkovno divergenco so, seveda, večplastni. Eden izmed ključnih dejavnikov je izobrazba – dohodki so se povečali predvsem tistim z univerzitetno izobrazbo in navzgor. To je seveda dodatna spodbuda za študij. Toda tukaj ne smete spregledati dejstava, da je študij v ZDA plačljiv in da iz tega izhaja za 1,300 milijard dolarjev študentskega dolga. Pri čemer dolg ni problematičen za tiste, vpisane na elitne univerze (saj z dobrimi službami kasneje brez težav poplačujejo dolg), pač pa za vpisane na profitne univerze in tiste, ki so študij opustili.

Drugi razlog divergentne rasti dohodkov je v lastništvu kapitala (vrednostnih papirjev). Tisti na vrhu (predvsem od 90. percentila navzgor) imajo v lasti kapital, ki jim prinaša dividene in kapitalske dobičke. Med njimi so tudi menedžerji, katerih največji del dohodka izvira iz opcij (plačilo variabilnega dela plače v obliki delniških opcij).

Tretji razlog je v obdavčitvi, ki je v ZDA celo regresivna. Tisti z višjimi dohodki lahko odbijejo mnoge izdatke ali pa prenašajo dohodke v davčne oaze, zato je efektivna mejna davčna stopnja za tiste z nižjimi dohodki višja, kot za tiste z višjimi dohodki. Od tod izvira pridušanje Warrena Buffeta, da plačuje manj davkov kot njegova tajnica.

Četrti razlog je globalizacija, ki je ustvarila konkurenco za delovna mesta v industriji. Po eni strani so bila delovna mesta prenešena proti jugu (Mehika itd.) in vzhodu (Azija), po drugi strani je ta konkurenca vplivala tudi na zadrževanje rasti plač doma v industriji in posledično tudi v storitvenih dejavnostih z nizko dodano vrednostjo (restavracije, trgovina), kjer je bila minimalna plača zamrznjena več kot dve desetletji.

Kakorkoli obrnete, v ZDA ni fajn biti v spodnji polovici dohodkovne distribucije. Perspektive za rast plač so zelo pičle, ob tem pa je treba upoštevati še plačljivo šolstvo in zdravstvo ter da je socialna varnostna mreža praktično mrtva.

 

One response

%d bloggers like this: