Huh, če ste spremljali divje življenje Iana “Lemmyja” Kilmisterja, frontmana britanske skupine Motörhead, vključujoč droge, alkohol (steklenica Jack Danielsa na dan, dokler leta 2003 zaradi zdravstvenih razlogov ni bil prisiljen preklopiti na vodko) in ženske (1,000+ “položenih”), ne bi nikoli pomislili, da bo dočakal 70 let. Njegov moto je bil “Live Fast Die Old” (dokumentarec o Motörhead za manj nežne duše) in definitivno ni bil nekdo, za katerega bi želeli, da si ga vaš otrok izbere za idola. No, Lemmy je včeraj podlegel, vendar ne drogam, alkoholu ali seksu, pač pa ultra agresivnemu raku.

Kar se mene tiče, je Lemmy za seboj pustil nekaj najbolj poslušljivih heavy metal albumov. Če zanemarim “Ace of spades“, predvsem albuma “Rock’n’roll” (1987) in kultni koncertni posnetek “No Sleep ’til Hammersmith“, ki sem ju na našem starem Ei Niš gramofonu popolnoma “zgulil”, da sem moral kupiti nova. In tale “Eat the Rich” me bo vedno asociirala na Lemmyja. Na Lemmyja, ki je iz heavy metala naredil rokenrol.