Vikend branje

 

Ekonomija kot vreme?

No, s to razliko, da so vremenske napovedi bolj točne kot ekonomske.

Kar me spominja na stari vic na lasten račun:
A: Zakaj imamo ekonomiste?
Q: Da ob njih meteorologi dobro izpadejo.

jpd's avatarDAMIJAN blog

Diskusija o tem, zakaj se krize dogajajo in zakaj jih ekonomski modeli ignorirajo, se intenzivno nadaljuje. Če uporabim primerjavo iz meteorologije, v bistvu imamo v ekonomiji teorijo samo za lepo vreme, nimamo pa (splošno sprejete) teorije o nevihtah ali tornadih ali dolgih ciklonskih depresijah. V neoklasični teoriji se krize načeloma ne morejo zgoditi, toda ker se vseeno pojavljajo sta Kydland in Prescott leta 1982 razvila t.i. real business cycle teorijo (RBC). RBC teorija pravi, da se realne krize lahko zgodijo, vendar ne zato, ker bi se trgi zmotili (in se ne bi “počistili”), ampak ker se eksogeno zgodijo od zunaj, denimo zaradi eksogenega tehnološkega šoka. Od znotraj se ne morejo zgoditi, saj so vendar posamezniki absolutno racionalni, trgi pa absolutno učinkoviti. To je seveda neumnost. Toda neumnost zacementirana v sodobnih ekonomskih učbenikih.

View original post 541 more words

Prevod Romerja v ljudski jezik

Ta zadeva najbrž zanima 100 ali 200 ljudi na svetu. Ima pa lahko velike posledice za razvoj makroekonomske teorije. Paul Romer je pred časom naredil velik eksces, križarski pohod z zapisi o “mathiness” (matematičnost) proti zlorabi matematike v ideološke namene. Romer dokazuje, da so Lucas & co. iz freshwater ekonomske šole (Chicago + Minneapolis) nategnili matematiko oziroma da matematični zapisi v modelih ne ustrezajo verbalnemu opisu modelov.   Če ste slučajno spremljali zapise, ki jih tukaj objavljam o tem, ste morda imeli problem z razumevanjem, kajti Romerjev jezik kljub blogovskemu formatu ostaja akademski. Noah Smith je naredil hvalevreden poskus “prevoda Romerja v ljudski jezik“.

Nadaljujte z branjem

Zakaj se je “freshwater ideologija” tako hitro razširila

Paul Romer in Paul Krugman nadaljujeta diskusijo, zakaj se je “freshwater ideologija” (torej ideologija ekonomistov okrog Chicago university (predvsem Roberta Lucasa), da so posamezniki racionalni, da se trgi samourejajo in da korekcije z monetarno in fiskalno politiko niso potrebne) tako hitro razširila. Romer pravi, da je del odgovora v tem, da je Lucasovo predpostavko racionalnih pričakovanj pričakal zelo sarkastičen sprejem s strani nobelovca Roberta Solowa (M.I.T.). Zato naj  bi se freshwater ekonomisti zaprli v svoj matematični kokon, v katerem naj bi njihova teorija delovala (no, Paul Romer pravi, da tudi v čisti matematiki ta teorija ne velja, in da so predpostavke močno nategnjene, le da se zelo redki posamezniki odločijo prebiti se skozi to matematiko in to odkriti). Nadaljujte z branjem

Manifest za britanski izstop iz EU

Telegraph je pravkar objavil obsežno 3-delno študijo skupine Business for Britain z naslovom “Change, or go: How Britain would gain influence and prosper outside an unreformed EU“. Knjiga na 1032 straneh obdeluje tri vsebinska področja:

  1. Izzivi za EU in nevarnosti za Britanijo, če se EU ne bo reformirala,
  2. Potrebne spremembe v Britaniji, da bi lahko nadaljevala življenje v EU,
  3. Kako bi lahko Britanija pridobila na pomenu in prosperirala izven nereformirane EU.

Razumeli ste, študija je formalno napisana za Britanijo znotraj EU, če bi se slednja ustrezno reformirala in Britanija ustrezno prilagodila. Vendar avtorji v to možnost ne verjamerjo. Zaradi tega sta prvi dve poglavji zgolj piarovski, z namenom, da predstavita “celovitost pristopa” k problemu. Toda poudarek je dejansko na koristih izstopa iz EU. Nadaljujte z branjem

Smrt zaradi dolga

Did postwar Germany “deserve” the Marshall Plan?  No.  Was the Marshall Plan and the 1953 debt agreement wise policies to give Germany a fresh start?  Yes.  Did Russia “deserve” debt relief in 1992?  No.  Would it have been wise to offer Russia such relief?  Yes.

Does Greece “deserve” debt relief?  No.  The Greek economy has been badly managed for a long time.  Would debt relief for Greece be a good idea?  Yes.

My point is that believing that indebted sovereign governments should always service their debts is a good working principle nine-tenths of the time, but can be a disaster the tenth time around.  We must not push societies to the breaking point, even when they have only themselves to blame for their indebtedness.

Nadaljujte z branjem

Paul Romer: Stigler Conviction vs. Feynman Integrity:

Še en kamenček v razumevanju prevrata v makroekonomiji, Lucasovega puča na univerzi v Chicagu, ki je v makroekonomijo vnesel mikrofundiranost, reprezentativne agente in racionalna pričakovanja. Ali preprosteje rečeno, puč, ki makroekonomijo obrnil na glavo s predpostavko, da je makroekonomija agregat racionalnih posameznikov in popolnoma učinkovitih trgov.

Paul Romer:

Here’s how I would restate Krugman’s account. The path that led Lucas and his followers to increasingly implausible positions defended using increasingly adversarial arguments starts with Stigler conviction and a commitment to an initial conjecture that turned out to be false–that during a recession, the behavior of the aggregate economy can be characterized by a model that relies on imperfect information and a signal extraction problem that treats market clearing as a maintained auxiliary hypothesis.

To me, this gives a plausible description of how events unfolded, but it leaves the fundamental cause unexplained. Why did Lucas, who as far as I can tell was originally guided by Feynman integrity, switch to the mode of Stigler conviction? Market clearing did not have to evolve from auxiliary hypothesis to dogma that could not be questioned.

Nadaljujte z branjem

Zakaj bi grški posojiodajalci morali trpeti

Adam Davidson napiše to, kar v grški moralni zgodbi večina tako rada pozablja. Ko so si ameriški potrošniki brez služb ali z nizkimi dohodki izposojali denar pri bankah za nakup nepremičnin, ki si jih niso mogli privoščiti (t.i. NINJA loans – no income, no job, no assets loans), je javnost krivdo pripisala neodgovornim špekulativnim bankirjem, ki niso upoštevali tveganj. Ko so slovenske banke s kamioni dostavljale denar  gradbincem, finančnim investitorjem, prevzemnikom in menedžerskim prevzemnikom, je javnost odgovornost večinoma pripisala neodgovornim bankam in regulatorju (Banki Slovenije), ki je gledala stran, ko so šle banke v nevzdržno visoka tveganja.

No, in ko so domače (grške), francoske, nemške, nizozemske in druge banke na veliko kupovale grške državne obveznice po višjih, vendar glede na tveganost po smešno nizkih obrestnih merah, in to tik pred razglasitvijo nesolventnosti, je vesoljna javnost, gnana z nemško politično in medijsko kampanjo, večinoma za to obtožila neodgovorne in lene Grke, ki so se zadolževali preko glave za življenje prek svojih zmožnosti. In pri tem brez kančka slabe vesti pozabile, da so finančne institucije naredile zelo slabe domače naloge pri ocenah tveganj.

Nadaljujte z branjem

Varoufakis: In conversation with El Pais

Varoufakis v intervjuju o Planu X, Planu B ter eksaktna razlaga fiskalnega waterboardinga in finančnega terorizma.

Cukrček pa je oznaka odnosa z Dijsselsblomom, do katerega pa ni moglo priti, vendar ne samo zato, ker je slednji po Varoufakisovem mnenju ‘intelektualni lahkolategornik’, pač pa prvenstveno, ker ni zaupanja vreden, zaradi laži in spletkarjenja.

yanisv's avatarYanis Varoufakis

Claudi Pérez, of El Pais, inteviewed me in our Athens apartment last week. Here is the article that emerged recently in El Pais. The complete, unedited, transcript (in English) follows:

Screen Shot 2015-08-02 at 15.08.00

View original post 4,525 more words

Vikend branje