Združevanje Gen-I in Elektro Energije: nedopustna koncentracija na trgu električne energije in plina

Po vstopu v EU je tudi v Sloveniji prišlo do postopne liberalizacije trga z električno energijo (in drugimi energenti). Tako je bila leta 2007 z novim energetskim zakonom omogočena menjava dobavitelja električne energije tudi za gospodinjstva, z zakonskimi spremembami leta 2011 pa je pri dobaviteljih (regionalnih “Elektro” podjetjih v državni lasti) prišlo do strukturne ločitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije – vsa (sicer državna) podjetja so ustanovila svoje hčerinske družbe za trgovanje z električno energijo. Vmes je bila leta 2006 ustanovljena družba Gen-I (kot hčerinska družba Gen-energije (ki ima v lasti polovični delež v krški nuklearki) in podjetja Istrabenz-Gorenje). Gen-I je zelo agresivno vstopil na trg in z medijsko kampanjo ter zelo nizkimi cenami na podlagi pogodbe z “materjo” o ekskluzivnem odjemu električne energije (predvsem iz nuklearke) do konca leta 2014 dosegel 25% tržni delež pri dobavi poslovnim odjemalcem in 16% tržni delež pri dobavi gospodinjstvom.

Vendar pa nizke cene električne energije kljub rekordno nizkim cenam na evropskem trgu niso bile vzdržne in večina prodajalcev je ustvarjala izjemno nizke marže, ki niso pokrivale osnovnih tveganj (več o tem kasneje). Zato je prišlo do obratnega procesa – procesa združevanja trgovskih podjetij, da bi na podlagi večjega porfelja kupcev lažje obvladovala tveganja. Agencija za varstvo konkurence (AVK) leta 2013 ni dovolila združevanja HSE, Elektro Maribor in Elektro Maribor Energija Plus (zaradi pričakovanih negativnih horizontalnih in vertikalnih učinkov). Letos oktobra se bosta združila Elektro Celje Energija (ECE) in Elektro Gorenjska Prodaja (EGP), ki bosta skupaj dosegla 18.3% tržni delež. Združila pa naj bi se tudi največja igralca na trgu – Gen-I in Elektro Energija (EE), ki bi združena dosegla 41% tržni delež na celotnem trgu. In prav slednja združitev je izjemno problematična, pri čemer je prevladujoč položaj na maloprodajnem trgu električne energije le kamenček v mozaiku veliko širšega problema.

Problematika združevanja Gen-I in Elektro Energija

Letos pozimi sem za podjetje Elektro Gorenjska Prodaja (EGP) naredil analizo “Trg z električno energijo v Sloveniji”, zato lahko iz prve roke povem, v čem je problem monopolizacije trga. Problem ni samo v tem, da z združitvijo Gen-I in EE dobimo prevladujočega ponudnika na maloprodajnem trgu električne energije, pač pa je problem:

(1) v kompleksnosti lastniških povezav, ki vodijo tako v še večjo efektivno monopolizacijo trga kot tudi v nedopustno vertikalno integracijo med veleprodajnimi in maloprodajnimi trgi,

(2) v tržni strukturi in pretekli dinamiki maloprodajnih cen, ki ne upoštevajo tveganj trgovcev (cene so umetno nizke oziroma prenizke zaradi deformiranosti tržne strukture), in

(3) v strukturi prodajnega portfelja trgovcev, ki ne prodajajo samo električne energije, pač pa tudi plin, zaradi česar lastniško povezovanje Gen-I in EE ne prinaša zgolj povečane koncentracije in vertikalne integracije na trgu z električno energijo, ampak tudi na trgu s plinom.

(1) Lastniška prepletenost in vpliv na monopolizacijo trgov

Poglejmo si najprej strukturo maloprodajnega trga z električno energijo. Kot kaže slika 1, bi maloprodajni trg z električno energijo po združitvi ECE in EGP ter Gen-I in EE na podlagi podatkov za leto 2014 prinesel precejšnjo koncentracijo, pri čemer bi obe skupini kontrolirale okrog 60% celotnega trga (nekoliko več pri odjemu gospodinjstev). Skupina Gen-I + EE bi kontrolirala približno 41% tržni delež tako pri dobavah podjetjem kot gospodinjstvom, skupina ECE + EGP pa skupaj dobrih 18% (16.5% pri poslovnih odjemalcih in dobrih 23% pri dobavah gospodinjstvom). Skupina Gen-I + EE bi tako načeloma le za 1 odstotno točko presegala formalni zakonski pogoj za dopustnost koncentracije (ki pa ni edino merodajen za presojo dopustnosti koncentracije).

Slika 1: Tržni deleži na trgu električne energije v 2014 v primeru združitve GEN-I in EE (v %) (brez upoštevanja lastniške prepletenosti)

Trg EE2Opomba: Podatki upoštevajo tudi prodajo električne energije prek podjetja Talum Kidričevo (od 2013 naprej)

Vir: Javna agencija RS za energijo

Problem predstavljene tržne strukture v sliki 1 je, da ne upošteva širše lastniške prepletenosti med podjetji. Podjetje Gen-I namreč ni lastniško neodvisno od ostalih podjetij, ki nastopajo na trgu. Leta 2011 je podjetje Istrabenz-Gorenje d.o.o., ki ima v lasti 50% poslovni delež v  Gen-I, spremenilo lastniško strukturo in se preimenovalo v IG energetski sistemi, d.o.o. (IGIS). Natančneje, nekdanjo skupno družbo Istrabenza in Gorenja je prevzel Petrol d.d. in tako prek IGIS postal 50% lastnik družbe Gen-I. Zadeva je problematična, ker tudi Petrol neposredno in prek hčerinske družbe Petrol Energetika nastopa kot prodajalec na maloprodajnem trgu z električno energijo. Petrol ima samostojno na trgu 10.6% tržni delež (12% pri poslovnem odjemu in 6% pri gospodinjskem odjemu) – označeno oz oranžno barvo v sliki 1.

No, če upoštevamo, da Petrol hkrati nastopa na maloprodajnem trgu tudi samostojno kot prodajalec električne energije poslovnim odjemalcem (Petrol Energetika) in gospodinjstvom (Petrol) in da 50% lastniško obvladuje Gen-I, lahko ugotovimo, da bi se z združitvijo GEN-I in EE efektivni tržni delež združene družbe dejansko povečal na več kot 50%, in sicer na dobrih 53% pri poslovnem odjemu, na  47% pri gospodinjskem odjemu in na blizu 52% v skupni maloprodaji (slika 2).

Slika 2: Tržni deleži na trgu električne energije v 2014 v primeru združitve GEN-I in EE (v %) (z upoštevanjem lastniške prepletenosti)

Trg EE1Opomba: Podatki upoštevajo tudi prodajo električne energije prek podjetja Talum Kidričevo (od 2013 naprej)

Vir: Javna agencija RS za energijo

Pri priglasitvi koncentracije ob nameri združitve med Gen-I in EE je seveda te lastniške prepletenosti treba upoštevati, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence prek usklajenega ravnanja med lastniško povezanimi družbami, ki niso del priglašene koncentracije. No, in tukaj nastopi po svoje zabavna epizoda. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je namreč ob priglasitvi koncentracije sprožila ustrezen postopek in v okviru postopka presoje koncentracije podjetij Gen-I in EE od priglasitelja (Gen-I) prejela predlog korektivnih ukrepov, s katerimi naj bi se odpravil vsakršen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. AVK zdaj v postopku, ki teče, ta predlog korektivnih ukrepov “preizkuša” oziroma “želi preko seznanitve regulatorja, ponudnikov in odjemalcev električne energije in zemeljskega plina preveriti, ali predloženi korektivni ukrepi odpravljajo sum o skladnosti koncentracije podjetij GEN-I in Elektro Energija s pravili konkurence.”

V osnovi gre za dva korektivna ukrepa, ki ju predlaga priglasitelj, prvi se nanaša na preprečitev prenosa občutljivh informacij med lastniško prepletenimi družbami, drugi pa na omejitev dvigovanja cen. Natančneje:

  1. Priglasitelj se zavezuje, da bo “sprejel in uveljavil vse potrebne ukrepe, s katerimi bo preprečil pretok kakršnihkoli tržno občutljivih informacij med družbama GEN-I, d.o.o. in Elektro Energija d.o.o. na eni strani in družbo Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana, ter še posebej njenima družbama IG Energetski sistemi d.o.o. in Petrol Energetika d.o.o. (v nadaljevanju skupno imenovane »družba Petrol«) na drugi strani. V ta namen naj bi oblikoval “požarni zid” med družbami, in sicer prek uveljavitve “Pravilnika za preprečitev pretoka informacij”, s katerim naj bi “ustrezno preprečil pretok vseh tržno ali komercialno občutljivih informacij o poslovanju na slovenskem maloprodajnem trgu kot tudi na mednarodnih veleprodajnih trgih. Pri tem bo posebej poskrbljeno, da bodo informacije o cenovni politiki in tržnih strategijah Priglasitelja dostopne izključno zaposlenim priglasitelja in ne bodo dostopne oziroma posredovane zaposlenim, zastopnikom, svetovalcem in pooblaščencem družbe Petrol”. V namen nadzora nad izvajanjem Pravilnika in poročanja o izvedenih ukrepih naj bi priglasitelj “imenoval in pooblastil osebo, zaposleno pri Priglasitelju, ki ni vpeta v prodajne ali tržne aktivnosti Priglasitelja.”
  2. Priglasitelj se zavezuje, da v obdobju 5 let nobena izmed obeh združenih družb ne bo dvignila cen gospodinjstvom in malim poslovnim uporabnikom prek spremembe rednega cenika “na način, da bi povišal ceno električne energije nad višino cene, ki je bila določena v ceniku, veljavnem na dan izdaje odločbe”. Prav tako naj ne bi uveljavila nobenega novega akcijskega cenika, “v katerem bi odjemalci imeli višjo ceno od cen po rednem ceniku.” Priglasitelj pa si pridržuje pravico, da enkrat v naslednjih 5 letih, vendar “ne prej kot po preteku 3 let od izdaje odločbe” in “izključno v primeru nastopa bistveno spremenjenih razmer na veleprodajnem trgu” predlaga AVK ustrezno prilagoditev zavez. Takšna upravičena prilagoditev bi bila denimo sprememba cene električne energije na veleprodajnem trgu za 10%, gledano glede na na spremembo vrednosti madžarskega borznega indeksa HUPX.

Ta predlog korektivnih ukrepov je seveda po svoje zelo zabaven iz vidika naivnosti predloga. Glede na naravo predlaganih korektivnih ukrepov bi jih moral AVK seveda nemudoma prepoznati kot neresne in priglasitelju ne izdati soglasja h koncentraciji oziroma mu naložiti resne strukturne korektivne ukrepe. Toda v slovenskem prostoru se nikoli ne ve, kakšne igre se dejansko izvajajo v ozadju in bi se lahko zgodilo, da bi AVK takšne zaveze celo sprejel kot zadostne. Zato naj jih na kratko pokomentiram.

Prvič, v evropski konkurenčni praksi, ki ji eksplicitno sledi oziroma jo ustvarja Evropska komisija (EK), so »vedenjski korektivni ukrepi«, kot jih je predlagal priglasitelj, sekundarnega pomena. EK daje prednost »strukturnim korektivnim ukrepom«, kot jer denimo odprodaja dela podjetja ali odpravljanje povezav s konkurenčnimi podjetji, s čimer se zagotovi ohranitev tržne strukture pred nastopom koncentracije. Vedenjske ukrepe, ki ne spreminjajo tržne strukture, pač pa zgolj nalagajo določen način obnašanja, da prevladujoče podjetje po nastopu koncentracije ne bi moglo zlorabljati svojega položaja, EK sprejema le takrat, ko so ti po svojem učinku vsaj enakovredni strukturnim ukrepom (odprodaji etc.).

Če v tem kontekstu ocenjujete zgornji predlog korektivnih ukrepov, je seveda očitno, da so nezadostni, saj se z združitvijo Gen-I in EE ter z lastniško prepletenostjo s Petrolom nepovratno spreminja tržna struktura, pri čemer nastaja monopolna združba z več kot 50% tržnim deležem.

Drugič, predlog oblikovanja “požarnega zidu” v obliki nekakšnega Pravilnika, s katerim bi preprečili pretok kakršnihkoli tržno občutljivih informacij med lastniško povezanimi podjetji je seveda neresna. Po eni strani družba, ki lastniško obvladuje drugo, lahko pride (in po ZGD ima to pravico) prek organov upravljanja oziroma skupščine do katerihkoli poslovnih informacij obvladovanega podjetja. Na drugi strani je izvajanje tega pravilnika v praksi nemogoče izvajati, saj se vodstvene in druge zaposlene osebe celo prehajajo iz ene v drugo družbo oziroma se med seboj poznajo in komunicirajo in nihče jim ne more preprečiti, da se ne bi zasebno dogovoarjali o strategijah in tržnih politikah. V konkretnem primeru je bil denimo sedanji direktor družbe Elektro Energija prej na funkciji vodje prodaje v družbi Gen-I.

Tretjič, ni jasno, kako bi lahko oseba, zaposlena pri priglasitelju, sploh nadzorovala ali tak “požarni zid” dejansko deluje ali ne. Kako bo taka oseba preprečila, da si direktorja denimo Gen-I in Petrola na partiji golfa ali ob kavi ob robu kakšne panožne strokovne konference ali kako drugače ne “izmenjata občutljivih informacij”, ali da tega ne naredijo osebe na nižjih nivojih?! Kako bo takšna dejanja, če bo zanje izvedela, tudi sankcionirala? Bo svojega nadrejenega ali sodelavca zatožila AVK?!

Četrtič, predlog korektivnih ukrepov (seveda) povsem izpušča enega izmed ključnih detajlov – namreč, da gre pri podjetju Gen-I za vertikalno integracijo z materjo, Gen energijo (ki je 50% lastnica Gen-I). Pri tem ima Gen-I sklenjeno ekskluzivno pogodbo o nakupu električne energije z Gen Energijo, ki prek nuklearne elektrarne Krško, savskih elektrarn, termoelektrarne Brestanice in majhnih fotoelektrarn pokrije približno 30% vseh slovenskih potreb po električni energiji. Gen-I ima ekskluzivno pravico, da to električno energijo v celoti prodaja na maloprodajnem trgu in v preteklih osmih letih je Gen-I to prednost s pridom izkoriščal, saj je prek dumpinških cen agresivno pridobival tržne deleže. Gre za klasično vertikalno intergracijo, kjer matično podjetje svoji hčerinski družbi omogoča prenos prednosti iz veleprodajnega na maloprodajni trg ter efektivno izkoriščanje tržne moči. Združitev Gen-I in EE zdaj omogoča, da bo v bodoče lahko združeno podjetje ekskluzivno izkoriščalo to prednost vertikalne integracije in prek umetno nizkih cen še bolj agresivno prevzemalo tržne deleže konkurentov. Predlog korektivnih ukrepov tega seveda ne omenja.

(2) Deformiranost tržne strukture in dampinške cene

Uvodoma skicirana zgodba o slovenski liberalizaciji trga z električno energijo je po svoje ponesrečen poskus, kako iz monopolne strukture, kjer so vsi proizvajalci, prodajalci in distributerji iz enega gnezda (v državni lasti) in med seboj prepleteni, narediti tržno strukturo, pri čemer so vsi igralci na trgu še vedno v državni lasti, vendar pa so eni (denimo Gen-I) dobili boljšo popotnico v obliki ekskluzivne pogodbe o dobavi energije od matere. Izid takšne “tržne” igre je seveda v takšnih pogojih povsem predvidljiv, saj bo igralec z boljšo štartno pozicijo (boljšo “doto”) postopoma iz trga izrinil igralce, ki so dobili slabšo “doto” (ki morajo električno energijo nabavljati na prostem trgu). Kar pomeni, da se bo trg postopoma spet koncentriral (monopoliziral) – razen če koncentracijo učinkovito zaustavijo regulatorji trga z ex ante in ex post regulacijo trga.

Kot kaže moja letošnja analiza trga z električno energijo, sta se v slovenskem primeru liberalizacije trga med seboj sestavila dva trenda. Prvi trend sledi iz obnašanja Gen-I kot kronskega princa slovenske energetike, ki je prek ekskluzivne pogodbe z materjo, ki obvladuje proizvodnjo 30% slovenskih potreb po električni energiji, in kot povsem nov igralec na trgu lahko z dampinškimi cenami agresivno najedal tržne deleže ostalih konkurentov. Stroškovna cena proizvodnje jedrske električne energije je v osnovi zelo nizka v primerjavi z drugimi viri (razen energije iz že amortiziranih HE) in omogoča veliko prostora hčerinskemu podjetju pri zniževanju cen v maloprodaji. Drugi trend pa izhaja iz ugodne dinamike cen na evropskih trgih, kjer se je na eni strani povečala ponudba, na drugi pa zmanjšalo popvraševanje zaradi gospodarske  krize, kar je rezultiralo v zgodovinsko nizki ravni cen električne energije. Slovenskim trgovcem je takšna dinamika cen na tujih veleprodajnih trgih koristila, da so lahko branili tržne deleže v agresivni cenovni vojni, ki jo je sprožil Gen-I.

Vendar pa je cenovna vojna šla predaleč in slovenski trgovci so ob ekstremno nizkih maržah začeli zajedati v svojo substanco. Analiza kaže, da marže, ki so jih dosegali slovenski trgovci v zadnjih letih, niso pokrivale vseh stroškov in tveganj, ki nastopajo pri prodaji električne energije. Gre predvsem za cenovno tveganje v času ponudbe, kreditno tveganje, tveganje iz naslova volatilnosti profilov odjema strank ter tveganje iz naslova stroškov odstopanj, dodatno pa je treba upoštevati tudi stroške poslovanja (stroški dela in storitev).

Če upoštevamo vse dejavnike tveganj, ki so prisotni tekom procesa prodaje elektrike, ter stroške dela in storitev, bi morala tveganju prilagojena marža nad ceno električne energije pri slovenskih trgovcih znašati v povprečju vsaj 3 do 5 EUR/MWh, medtem ko se je dejanska marža v zadnjih letih gibala na ravni 0.5 do 1 EUR/MWh), kar v veliki večini ne pokrije niti stroškov dela in storitev trgovca z električno energijo. Elektro prodajna podjetja so tekmovala za povečanje svojih tržnih deležev na račun zniževanja marž. Najnižjo EBITDA maržo je v letu 2013 realiziral Gen-I (0.4%), medtem ko se marže drugih podjetij gibljejo v razponu do 2.5%, kar je ekstremno nizko. Večina trgovcev je v zadnjih letih prikazovala zgolj simbolične pozitivne poslovne rezultate.

Trenutno stanje implicira, da trgovci tveganj niso upoštevali; če so, pa so jih močno podcenili. Trgovci so v preteklih letih izkoriščali padajoče trende v cenah terminskih pogodb na mednarodnih trgih, da so lahko zaračunavali za 2.5 do 4 evre prenizke marže za vsako prodano MWh. Glede na naštete vrste izpostavljenosti slovenskih trgovcev bi dvig cen na terminskih borzah večino trgovcev spravil v rdeče številke in globoke poslovne težave, ki jih zaenkrat še skrivajo.

Iz tega pa sledi kontroverznost in absurdnost predloga drugega korektivnega ukrepa s strani priglasitelja koncentracije Gen-I. Gen-I se je zavezal, da najmanj naslednja 3 leta ne bo zviševal maloprodajnih cen. Toda bistvo je v tem, da družbi Gen-I sploh ni treba zviševati cen. Natančneje, bistvo njene strategije je v tem, da v primeru, ko na mednarodnih veleprodajnih trgih pride do zviševanja cen, kar bo potopilo večino slovenskih trgovcev, Gen-I sploh ne bo treba dvigniti cen, saj se lahko s svojo materjo pogodbeno dogovori za nižje cene. Še več, ta vertikalna integracija družbi Gen-I omogoča, da v času morebitnega dviga cen na mednarodnih trgih, lahko celo zniža maloprodajne cene in tako popolnoma izrine ostale konkurente na trgu. Ko bosta združeni podjetji Gen-I + EE dosegli dovolj visok tržni delež, da zamenjave dobaviteljev več ne bodo možne, pa bosta seveda lahko dvignili cene in ex post ekstrahirali monopolne dobičke.

Iz tega opisa ste verjetno dojeli absurdnost korektivnega ukrepa, ki ga je predlagal Gen-I.

Edini smiselni korektivni ukrep na tem področju bi bil, da AVK oblikuje zavezo, (1) ki bi od Gen-I in Gen Energije zahtevala prenehanje ekskluzivnosti pogodbe o nabavi električne energije, (2) ki bi zagotovila transparentnost dobav med Gen-I in Gen Energijo (količine, cene, drugi nabavni pogoji) in (3) ki bi zagotovila enake nabavne pogoje za vse kupce na slovenskem trgu ter zagotovila stalen nazdor nad njimi.

(3) Prenos koncentracije in vertikalne integracije tudi na trg s plinom

Ena izmed ključnih podrobnosti, ki je niti v priglasitvi koncentracije niti v “tržnem preizkusu” koncentracije s strani AVK ne boste zasledili, je popolno ignoriranje dejstva, da slovenska trgovska elektro podjetja ne trgujejo samo z električno energijo, pač pa tudi z zemeljskim plinom. In z ignoriranjem tega dejstva se je Gen-I kot priglasitelj koncentracije seveda spretno izognil tudi kakršnimkoli predlogom korektivnih ukrepov tudi na področju trga s plinom.

Treba je vedeti, da je Petrol (polovični lastnik Gen-I) hkrati tudi 32% lastnik družbe Geoplin d.o.o. Z odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb, ki je bil julija letos sprejet v Državnem zboru pa bo posledično prišlo do povečanja lastniškega deleža Petrola v trgovskem delu dejavnosti družbe Geoplin, medtem ko bo država prevzela infrastrukturni del. To posledično pomeni, da bi družbe v skupini Petrol (Petrol, Geoplin, Gen-I in Eletro Energija) dosegle 90% tržni delež na trgu s plinom. Ali drugače povedano, zaradi prepletenosti prodajnih portfeljev trgovcev z energijo se oblikovanje monopolne strukture na enem trgu (trg z električno energijo) avtomatsko prenaša tudi na povezan trg (trg s plinom).

In še več, ne prihaja zgolj tudi do monopolizacije na trgu s plinom vsled koncentracije na trgu z električno energijo, pač pa tudi do jačanja vertikalne integracije na trgu s plinom. Družba Geoplin je namreč največji uvoznik plina v Slovenijo in ima hkrati prevladujoči položaj pri veleprodaji plina. Iz krepitve koncentracije na maloprodajnem trgu plina in krepitve vertikalne integracije na tem trgu pa sledita vsaj dva negativna učinka horizontalne in vertikalne narave.

Prvič, podjetja v skupini Petrol bi bila lahko deležna boljših nabavnih pogojev pri vertikalno integriranem podjetju Geoplin, medtem ko bi se ostalim trgovcem nabavni pogoji lahko poslabšali.

Drugič, koncentracija na obeh trgih (z električno energijo in plinom) lahko omogoči družbam, ki so vključene v koncentracijo, da prevladujoč položaj na enem trgu (trg plina) izrabijo za omejevanje konkurence tudi na drugem trgu (trg električne energije) z navkrižnim subvencioniranjem dejavnosti. V praksi to pomeni, da bi lahko družbe, udeležene v koncentraciji, potencialno financirale dampinške cene na trgu električne energije z višjimi cenami na trgu plina.

Sklep

Iz prikazanega sledi, da bi koncentracija med Gen-I in EE zaradi kompleksnosti lastniških povezav s seboj prinesla povečano koncentracijo na obeh trgih (z električni energijo in plinom) ter krepitev vertikalnih integracij na obeh trgih. Zaradi tega je aktualna koncentracija iz konkurenčnega vidika nedopustna. Treba je vedeti, da se je v podobnih primerih v preteklosti AVK postavil na stališče omejevanja vertikalne integracije in dopustitve vertikalne integracije le v primeru, da družbe v postopku nimajo močnega tržnega položaja ona maloprodajnih trgih.

Prvič, AVK je leta 2012 v odločbi, s katero je odobrila koncentracijo med Petrolom in Gen-I, poudarila, da je to naredila zaradi odsotnosti močnega tržnega položaja obeh družb na maloprodajnih trgih z električno energijo in da bi bila koncentracija problematična, če bi združeno podjetje prevzemalo ostale trgovce z električno energijo. Torej natanko to, kar se danes dogaja z združevanjem Gen-I in EE.

In drugič, leta 2013 AVK ni dovolil združevanja HSE, Elektro Maribor in Elektro Maribor Energija Plus, ker bi koncentracija med družbami zaradi pričakovanih negativnih horizontalnih in vertikalnih učinkov lahko bistveno povečala moč udeleženih podjetij tako na veleprodajnem kot na maloprodajnem trgu električne energije. AVK je v odločbi zapisal, da ni dal soglasja h koncentraciji, ker »obstaja verjetnost, da bi koncentracija povzročila omejevanje dostopa do nabavnega trga električne energije svojim konkurentom na trgu prodaje električne energije na drobno«.

Iz tega sledi, da bi AVK moral pri presoji koncentracije med Gen-I in EE upoštevati kumulativne učinke koncentracije na obeh trgih (trg z električno energijo in trg s plinom) in v skladu s tem zahtevati korektivne ukrepe strukturne narave oziroma kombinacijo strukturnih in vedenjskih korektivnih ukrepov.

Predlog korektivnih ukrepov

Za ublažitev oziroma preprečitev negativnih horizontalnih in vertikalnih učinkov v primeru koncentracije med Gen-I in EE bi AVK moral sprejeti naslednje strukturne in vedenjske korektivne ukrepe:

  1. Odprodaja poslovnega deleža Petrola v IGIS (prek katerega Petrol 50% obvladuje Gen-I) z namenom omejitve povečanja horizontalne koncentracije na trgu z električno energijo in prenosa koncentracije ter krepitve vertikalne integracije na trgu s plinom.

ali

  1. odprodaja poslovnega deleža Petrola v Geoplinu  z namenom omejitve krepitve vertikalne integracije na trgu s plinom vsled povečane koncentracije na maloprodajnem trgu, in
  2. zahteva po prenehanju ekskluzivnosti pogodbe o nabavi električne energije med Gen-I in Gen Energijo, 
  3. zahteva po zagotovitvi transparentnosti dobav med Gen-I in Gen Energijo (količine, cene, drugi nabavni pogoji) in
  4. zahteva po zagotovitvi enakih nabavnih pogojev pri Gen Energiji za vse kupce na slovenskem trgu z električno energijo ter zagotovitvi stalnega nazdora nad njimi.

________

Razkritje:

Avtor tega komentarja sem pred pol leta za podjetje Elektro Gorenjska Prodaja (EGP) naredil analizo “Trg z električno energijo v Sloveniji”. Mnenja, izražena v tem komentarju, so izključno moja lastna in ne odražajo stališč naročnika predmetne študije.

One response

  1. Pohvalno, da ima javnost priložnost videti analizo. Ampak ob vsem tem pozabljamo, da je Slovenije velika za en kvartal velemesta. In da mi uporabljamo logiko, ki je narejena za bistveno večje države.

    Tehnološke zahteve, finančni vložki, potencial sinergij zahtevajo v energetiki zelo velike koncentracije. Brez njih ne gre. Fingirat tukaj neke konkurenčne pogoje je v loči možnih sinergij neumnost brez primere. Kot je bila neumnost razbiti nekdanji ELES. Namesto dobro utečenega integriranega sistema smo dobili 2 proizvajalca, 5 distributerjev, ELES, SODO,…ne vem koliko novih direktorjev, uprav, tajnic, članov NS. Od vsega tega “tržnega” prestrukturiranja nima Slovenija nič. Smo del evropskega energetskega trga kjer nastopajo koncerni s prodajami , ki so večje od slovenskega BDP. Z razdrobitvijo slovenske energetike smo samo zmanjšali njene možnosti za uspešno konkuriranje tujim ponudnikom. In za lasten razvoj.

    Kaj so naredili Francozi. Ohranili so enoten državni EDF in s tem zagotovili konkurenčno ceno elektrike za francosko gospodarstvo, vrhunsko zanesljivost, izjemne izvozne prihodke in pomebne prihodke za državo, ki tudi ni obremenjena z investicijami v energetsko infrstrukturo. da sekundarnih efektov niti ne omenjam. Na drugi strani imate tipično nemško razsulo. Izjemno visoke cene, slabo zanesljivost, kaotičen razvoj,…

    O, kaj pa EU? EU, tudi zaradi francoskih zahtev, izrecno dopušča državno koncentracijo na energetskem področju. Pomebna je samo delitev transportnega omrežja od proizvajalcev. Koncentracija slovenske energetike je še kako smiselna. Nisem pa prepričan, da je izlet Petrola v el.energeteko smiselen. Tako za Petrol kot slovensko el.energetiko.

    Avtor tega komentarja je kot član uprave AUKN soupravljal primarne poizvajalce elektrike (HSE, Gen energija), kot nekoč direktor podjetja z več kot 5 MW priključne moči pa bil eden večjih uporabnikov el.energije in plina v Sloveniji.

%d bloggers like this: