Ashoka Mody, nekdanji prvi človek ekonomskega oddelka IMF za Evropo, v ubijalski kritiki secira negativno vlogo IMF v Grčiji. Na kratko povzemam.
IMF je že leta 2010 vedel, da grški dolg ni vzdržen in ji predpisal strogo varčevanje in strukturne reforme. Jasno, ni delovalo, zgolj BDP je kolapsiral, dolg pa se je povečal. Nato je leta 2012 ponovil vajo in skupaj z ECB in državami evrskega območja še zaostril dozo varčevanja in dozo strukturnih reform. Maja 2013 je IMF v poročilu o Grčiji napisal, da je naredila velik napredek pri varčevanju in pokojninskem sistemu, toda da zdravilo spet ni delovalo, ampak da se je BDP še dodatno zmanjšal, dolg pa povečal. Administrativne reforme so izboljšale poslovno okolje, grški trg dela pa je postal bolj fleksibilen od nemškega. Toda bolj kot je Grčija sledila receptu IMF, bolj kot je varčevala in več strukturnih reform je naredila, nižji je bil BDP in večji je bil dolg. Še pred tem je oktobra 2012 IMF ugotovil, da ima varčevanje v splošnem negativne učinke na rast BDP in zaradi fiskalnega multiplikatorja še večje. Javno je priznal napako. Nato je aprila 2015 ocenil (glejte box 3.5), da strukturne reforme na trgu dela nimajo učinka na rast, kvečjemu negativnega na kratek rok. No, in zdaj junija 2015 v poročilu o vzdržnosti grškega dolga IMF pravi, da se je iz preteklih napak naučil.
Toda, in zdaj zajamite sapo: ne glede na vse negativne izkušnje in priznane lastne napake pri ocenah grške situacije ter glede splošnih učinkov posameznih “zdravil” IMF Grčiji junija 2015 ponovno predpiše povsem enako zdravilo, za katerega VE, da je imelo do sedaj izključno negativne učinke na pacienta. Znova od Grčije zahteva novo veliko dozo varčevanja in strukturne reforme, čeprav vnaprej VE, da ne moreta zdravilno delovati.
Čemu vse to? Zakaj IMF zavaja?
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.