Varoufakisov plan B

Če kaj, nas je večina, ki sicer simpatiziramo z njim, Yanisu Varoufakisu “zamerila”, da v času 5-mesečnih pogajanj z evroskupino, za katera je bilo očitno, da ne bodo uspešna, ni imel plana B. Načrta za prehod na domačo valuto v primeru, če bi ECB efektivno zaprla banke. No, vse kaže, da je tak B plan obstajal, katerega osnovni problem pa je, da naj bi na njem “ljubiteljsko” v tajnosti delalo le 5 Varoufakisovih sodelavcev. Izvedbeni problemi pa naj bi bil institucionalne in politične narave. Prvi problem se nanaša na to, da finančne uprave ni kontroliral Varoufakis kot finančni minister, pač pa Bruselj. Zato naj bi Varoufakis prek majhne ekipe pripravil hekerski napad na sistem, s katerim bi dobil podatke o davčnih številkah, na podlagi česar bi lahko davkoplačevalcem omogočili, da plačujejo z elektronskim denarjem, prav tako bi omogočili plačilni promet z dobavitelji države. Drugi problem pa je, da Tsipras naj ne bi dal zelene luči za zagon plana B, ko je prišlo do zaprtja bank

Spodaj je link na transkript pogovora Varoufakisa z mednarodnimi eksperti (via Ekathimerini), kjer Varoufakis pojasnjuje načrte.

No, ne glede na to še vedno ostaja dejstvo, da je Syrizina vlada celo zadevo zelo amatersko izvajala, da je računala na razumevanje s strani evrpskih “partnerjev” in da ni imela dejanskega neuradnega plana B, za katerim bi (namesto neformalne zelene luči za začetetk priprav) stala cela vlada in ki bi ga zagnala ob zaprtju bank. To pa ne pomeni samo uvedbe elektronske valute, pač pa popolni prevzem grške centralne banke in načrte za bliskovito dokapitalizacijo bank in refinanciranje države prek bank. Slovenija je dokaj podoben “Yugoexit” izvedla neprimerno bolj profesionalno in odločno.

One response

  1. Otto Eduard Leopold, Prinz von Bismarck, (1815-1898), nemški kanzler, je nekoč dejal:

    “V politiki nameni ne štejejo, štejejo zmogljivosti”

    To, da Varoufakis sedaj razlaga svoj (in Syrizin) amaterizem in nesposobnost je poden brez primere. In mimogrede potunka še svojega mladostnega prijatelja. Ta tip ni normalen.

    Obstaja nek univerzalen test, že dolgo. In sicer : “Cui bono?” Kdo je profitiral? Ko to gledaš, se zamisliš ali William Engdahl ni imel, že pre časom prav, ko je napisal:

    http://journal-neo.org/2015/07/03/what-stinks-about-varoufakis-and-the-whole-greek-mess/

%d bloggers like this: