IMF (spet) zahteva delni odpis dolgov Grčiji?

Včeraj zvečer je Financial Times tudi uradno objavil, kar naj bi se pogovarjali na sestanku evroskupine pred desetimi dnevi v Rigi, in sicer da je vodja ekonomskega oddelka IMF za Evropo, Poul Thomsen, finančnim ministrom evrskih držav povedal, da bo najbrž potreben delni odpis dolgov Grčiji. V nasprotnem primeru IMF naj ne bi sprostil naslednje tranše pomoči Grčiji (približno polovico 7.2 mlr evrov skupne pomoči). Razlog za zahtevo IMF so najnovejši podatki, ki kažejo, da naj bi letošnji grški primarni saldo (proračunski saldo, očiščen izdatkov za obresti) namesto načrtovanega presežka v višini 1.5% BDP izkazoval primanjkljaj v višini 2.5 do 3% BDP. Po domače povedano, to pomeni, da naj bi se letošnji grški javni dolg (kot % BDP) še povečal, namesto, da bi se zmanjšal. IMF ima težave s tem, ker to pomeni, da grški javni dolg tudi na papirju ne kaže vzdržnosti.

According to two officials present at a contentious meeting of eurozone finance ministers in Riga last month, Mr Thomsen said initial data the IMF had received from Greek authorities showed Athens was on track to run a primary budget deficit of as much as 1.5 per cent of gross domestic product this year.

Under existing bailout targets, Athens was supposed to run a primary surplus — government receipts net of spending, excluding interest payments on sovereign debt — of 3 per cent of GDP in 2015.

With the large surplus now turning into a sizeable deficit, Greece’s debt levels would begin to spike again. This would force either Athens to take drastic austerity measures or eurozone bailout lenders to agree to debt write-offs to get Athens’ debt back on a sustainable path, the IMF believes. Officials said Mr Thomsen specifically mentioned the need for debt relief during the three-hour meeting.

Vir: Financial Times

Komentarji Thomsenovih izjav gredo sicer v smer, da je prvi človek IMF za Evropo opcijo odpisa dolgov omenil zgolj kot enega izmed možnih scenarijev. Vendar pa ne gre spregledati, da je IMF podobno zahtevo evrskim državam postavil že leta 2012, ko ni hotel sprostiti finančne pomoči (ker se javni dolg ni dovolj hitro zniževal), dokler države evroskupine niso pristale na to, da razmislijo o potencialnem odpisu dolgov.

Kakorkoli, ne glede na izid sedanjih pogajanj glede potrebnih reform (predvsem glede pokojnin), je dejstvo, da Grčija letos ne bo dosegla optimistično zastavljenih napovedi gospodarske rasti in proračunskega deficita, saj te reforme ne bodo dale hitrih učinkov. To pa bo seveda zahtevalo pristanek članic evroskupine na vsaj delni odpis dolga že v letošnjem letu.

%d bloggers like this: