V povezavi s Krugmanovim razkritjem največje skrivnosti sveta:

…Vendar na nivoju države zadeve vseeno tečejo precej drugače. Če bi lahko samo z varčevanjem omejili krizne razmere, primanjkljaj in posledično zadolževanje ter zopet zagotovili nadaljnjo rast, bi to nedvomno že realizirali. A na nivoju države (sveta) je vsak izdatek na drugi strani tudi prihodek nekoga tretjega. Kar nekdo zasluženo ali tudi nezasluženo (na kredit) potroši, nekdo tretji vknjiži kot svoj prihodek, prišteje med svoje zaslužke. In ko prvi pričnejo varčevati, omejevati svoje izdatke na najnujnejše  – drugi ne dobivajo več zaslužkov kot so jih prej kar povzroči tudi njihovo manjšo potrošnjo in tako naprej.

Varčevanje na nivoju države ima torej drugačne učinke kot to velja za gospodinjski proračun. Manjši izdatki države, nižji izdatki njenih državljanov na drugi strani pomenijo tudi zmanjšanje obsega prodaje, proizvodnje, delovnih mest in zaslužkov…

… če je to osnovni in edini cilj celotne ekonomske politike, potem so to zategovanje pasu lahko postopno preveša v zategovanje vrvi okoli vratu. Na državnem nivoju so politike spodbujanja rasti še bolj nujne, če želimo vsaj zadržati blaginjo prebivalstva.

Bine Kordež (17.1.2012)