Prekletstvo (ali blagoslov) potnega lista

Branko MIlanović iz City University New York (prej Svetovna banka) je pred leti v knjigi “The Haves and the Have-Nots” postavil hipotezo, da je bilo glede neenakosti in možnosti uspeha posameznikov še v prejšnjem stoletju ključno, v katerem razredu si se rodil. Danes je bistveno bolj pomembno, v kateri državi si se rodil.

Spodnja slika ilustrira del tega problema, kaže stopnje brezposelnosti med mladimi in starejšimi v državah EU:

Unempl_mladi

Zgornja slika kaže, sicer samo za države EU, da v sedanjem času potni list mediteranskih držav ni dobra popotnica za uspeh v življenju. Če imate to nesrečo, da ste danes pripadnik generacije med 15 in 24 let v Grčiji ali Španiji, imate manj kot polovično verjetnost, da boste dobili službo. Podobno je na Hrvaškem. V Portugalski in Cipru pa le malenkost bolje. Če ste pripadnik iste mlade generacije v Norveški, Nemčiji, Švici ali Avstriji, imate bistveno več možnosti: verjetnost, da boste dobili službo je okrog 90-odstotna. V času sedanje Velike recesije je to izjemnega pomena.

Pomembnost trenutka, ko mladi pridejo na trg dela, je lepo opisal že Malcolm Gladwell v knjigi “Outliers”. Tudi če prideš na trg z diplomo, vendar v napačnem trenutku, denimo v času velike recesije, ima to lahko usodne posledice za nadaljnje življenje. Ker ne dobite službe na področju, za katerega ste se izobraževali, se morate prilagoditi in delati karkoli, da se preživite. Posledično pa to pomeni, da se najbrž nikoli ne boste uspeli specializirati na področju, za katerega ste študirali, pač pa boste morali početi neka tretjerazredna in slabše plačana dela. To pa seveda pomeni tudi dolgoročne posledice za dohodke družine in možnosti vaših otrok. Vašim otrokom boste težko omogočili dobro izobrazbo, ki bi jim dala več možnosti za uspeh in dvig na socialni lestvici. Gladwell to lepo opiše na primeru nekaj družin v ZDA v času Velike depresije ter kasneje. Sedanja Velika recesija bo pustila podobno globoke socialne sledi.

Vendar pa ima potni list še bistveno globlje posledice kot zgolj večjo ali manjšo verjetnost, da boste dobili službo, ko pridete na trg dela. Potni list pomeni tudi to, kakšne splošne možnosti dobite kot otrok iz vidika dostopa do šolskih in zdravstvenih storitev. Če ste rojeni v državi podsaharske Afrike, in če preživite vse bolezni znotraj okvira zdravstvenih storitev, ki so tam na voljo, boste težko sanjali o karieri inženirja, zdravnika ali profesorja. Kajti nedostopnost splošnih izobraževalnih storitev in njihova slaba kvaliteta na eni strani ter na drugi strani neobstoj gospodarske strukture, ki bi po tovrstnih poklicih sploh povpraševala, vam zelo zoži vaše poklicne in karierne možnosti v življenju. Omeji vas na specifične in slabše plačane poklice, kot jih potrebuje lokalno gospodarstvo. Z nekim drugim potnim listom na nekem drugem kontinentu bi lahko z vašim osebnim potencialom postali denimo jedrski fizik, v tej državi pa boste prisiljeni prodajati sadje na stojnici. Za službo (bolje plačanega) državnega uradnika namreč v tej državi potrebujete še eno srečno okoliščino: morate biti rojeni v “pravem” družbenem razredu oziroma “pravim” staršem.

Najbrž se premalokrat zavemo tega blagoslova oziroma prekletstva potnega lista in naše privilegiranosti. Imamo neverjetno srečo, da smo rojeni sredi Evrope, da imamo belo kožo, da je neenakost pri nas zelo nizka in da so izobraževalne in zdravstvene storitve zelo široko dostopne. Ko vas zagrabi depresija ali jeza na neučinkovito in potratno vlado, poškilite z enim očesom tudi na globus.

 

2 responses

  1. Mogoče bi bilo zanimivo dodati, da imajo na Kubi celo morje zdravnikov, ki takrat ko niso v bolnišnicah na črnem trgu prodajajo železnino in kolonijalno blago.
    V Egiptu pa fiziki in inženirji strežejo pijačo v hotelih.
    Posledica brezplačnega šolstva je torej (tudi) ta, da vsi prej ali slej postanejo zdravniki, ekonomisti ali inženirji.
    Ko pa neke stvari na trgu postane preveč, ta izgubi vrednost. Razen seveda, če sindikati ukažejo drugače!

    • Prepričanje, da javno dostopno šolstvo z vidika trga proizvaja “preveč” inženirjev, ekonomistov in vsega drugega, drago privatno šolstvo pa “ravno prav”, je za lase privlečena.

      V Silicijevi dolini je več kot tretjina zaposlenih, tujcev z delavskimi vizami. Pa ne zato, ker bi bili cenejši, ampak zato, ker na ameriškem trgu ni dovolj kakovostnih inženirjev. Danes še Bill Gates joka kako jih je širom razvitega sveta premalo. In ima prav.

      Drago privatno izobraževanje zato nikakor ni ustrezen odgovor na potrebe trga, kaj šele za kake širše potrebe. Je pa ustrezen odgovor za čim večje dobičke akademske industrije, ki v glavnem molze obupani srednji razred s pregrešno dragimi šolninami.

%d bloggers like this: