Zakaj je potrebno forenzično preiskovanje bank

Prejšnji teden smo na Popoldnevu za korporativno integriteto na Ekonomski fakulteti med drugimi gostili tudi Christiana Böhlerja, nekdanjega vodjo oddelka za forenzične preiskave v avstrijski Hypo Alpe Adria Bank. Böhler je predavanju opisal, zakaj je forenzično preiskovanje bank potrebno in pri tem izpostavil dva ključna vidika. Prvi vidik je povrnitev denarja iz kriminalnih transakcij med bankami in komitenti. Drugi vidik pa je sociopsihološki , saj se “na ta način pokaže, da se takšne prakse ne odobravajo, da želimo izvedeti, kaj se je zgodilo, najti odgovorne in povrniti čim več denarja” (Dnevnik). Böhler je tudi pojasnil postopke forenzičnega preiskovanja bank in iskanja sledi za izginulim denarjem.

Dnevnik je po predavanju s Christianom Böhlerjem naredil zanimiv intervju. Priporočam.

Slovenija je vložila milijarde evrov v rekapitalizacijo bank, a z nekaterimi izjemami še vedno ni učinkovito razčistila s svojo bančno preteklostjo. Je takšno »očiščenje« nujno zato, da se slabe ali celo kriminalne prakse ne bi ponovile v prihodnosti?

Zagotovo. S sociopsihološkega vidika se na ta način pokaže, da se takšne prakse ne odobravajo, da želimo izvedeti, kaj se je zgodilo, najti odgovorne in povrniti čim več denarja. S tem se spremeni tudi odnos do teh zadev v vrhovih politike, ki se pogosto namenoma ne nauči ničesar. Hkrati se lahko v banki naučijo, kako bolje ocenjevati tveganja. V življenju se velikokrat učimo le iz napak, zato jim je najbolje priti do dna.

Vse to ima verjetno svojo ceno. Koliko je stala preiskava?

Od 20 do 30 milijonov evrov. Ampak do zdaj nam je uspelo povrniti okrog 200 milijonov evrov denarja, ki se je zdel izgubljen. Na vrhuncu je bilo v ekipi okrog sto ljudi, pomagali pa so nam tudi svetovalci. Pregledali smo okrog 1300 pogodb v zadevah, kjer je bilo za okrog 1,5 milijarde evrov protipravno pridobljene koristi, 5,5 milijona dokumentov in 343 bančnih računov. Vložili smo 86 ovadb.

Preberite več v Dnevniku

One response

  1. Če prav sklepam je forenzično raziskovanje bank nekaj drugega, kot preprosto razkritje vseh slabih kreditov. Velika razlika je med preiskavo in naslajanjem ljudstva nad vsemi, ki zaradi krize ne morejo v roku povrniti posojila. Kdo bi potem hodil v banke??? Sicer pa je veliko vprašanje koliko denarja bi dejansko s preiskavo lahko dobili nazaj, saj je večino luknje pustila kriza. Torej: Če vse delnice zrastejo in se banka zavaruje z premoženjem, ki je precenjeno, nato pa delnice padejo in podjetje s katerim si zavaroval nevrnjen kredit je vredno manj. To vse skupaj ponazarja luknjo. Sicer pa je bila potrebna tolikšna re-kapitalizacija predvsem zaradi zahteve po bankah z velikim kapitalom. Kar pomeni, da bi po nekih drugih testih naše banke izkazovale manjšo luknjo. LP

%d bloggers like this: