Je imel Mramor ob prebiranju prisege (tudi) prekrižane prste?

Heh, tale je dobra: po pisanju STA Jože Tanko (SDS) zahteva, da minister za finance Dušan Mramor ponovi prisego, saj se je med uradno prisego zmotil. Iz uradne prisege “Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije” je namreč izpustil tri besede “da bom ravnal“. S tem se je po Tankovih besedah Mramor postavil nad ustavo, saj se je zavezal samo k temu, da bo “spoštoval ustavni red po svoji vesti“.

Mhm, so v SDS na podlagi video posnetka uspeli ugotoviti, če je Mramor med prisego imel eno roko na hrbtu in na njej prekrižana prsta? To bi utegnilo imeti hude implikacije za nacijo. Huckleberry Finn je bil navaden amater.

Konkurenčnost – Prosti pad med eksote?

Črt Kostevc

Pred nekaj tedni je slovensko javnost znova razburila naša uvrstitev na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF). Dejstvo, da ob ponovni izgubi, tokrat osmih mest, zdaj na 70. mestu lestvice zaostajamo tudi za Črno goro in Makedonijo, dobi dodatno dimenzijo ob spoznanju, da nas menedžerski forum ocenjuje kot podobno perspektivne kot Gruzija, Vietnam in Bocvana. Da, Bocvana na lestvici za nami zaostaja za zgolj štiri mesta, kar pa je ravno polovica našega zaostanka za Ruando. Mednarodna konkurenčnost Slovenije je daleč od tiste, ki bi si jo želeli, pa vendar naša uvrstitev in tudi globalna lestvica konkurenčnosti nimata posebnega smisla. Kljub intuitivni privlačnosti WEF-rangiranja, ki daje občutek športnega tekmovanja med državami in, kar je še pomembneje, namiguje na objektivnost »tekmovalnega sistema«, je položaj na omenjeni lestvici vse prej kot relevantna mera konkurenčnosti.* Nadaljujte z branjem

Ministrske vizije: Med nič, mimo in ojoj

Ob zaslišanjih ministrskih kandidatov za tri ključne gospodarske resorje sem dobil rahlo nelagoden občutek. Občutek, da ministri ne vedo točno, v kaj se spuščajo oziroma da si niso dobro pogledali številk, preden so prišli na zaslišanje. Tudi tisti, ki bi naj bili strokovno zelo podkovani. Podoben občutek sem sicer imel tudi pri Urošu Čuferju, ki si je ob nastopu zaželel treh mesecev, da se spozna s področjem. Vendar se je Čufer kasneje kar »naredil« in izpeljal ključne projekte skorajda brez napake. Toda najbrž predvsem zato, ker je imel zelo jasna »navodila za uporabo« iz Frankfurta in Bruslja. * Nadaljujte z branjem

Zgodovina, ki se ponavlja: evro in zlati standard

Simon Wren-Lewis na podlagi nove knjige o Keynesu piše, kako se zgodovina ponavlja. Vendar ne zaradi neznanja ali pomanjkanja zgodovinskih izkušenj, pač pa zaradi ideologije. Leta 1929, ko je Keynes (zaman) poskušal prepričati britansko vlado, da zapusti slati standard, so bile diskusije zelo podobne: zlati standard je bil svetinja in civilizacijski dosežek, tako kot je danes evro. Čeprav imata oba v času krize ubijalske učinke na zaposlenost, rast in deflacijo. Ko so V. Britanija in ostali zapustili zlati standard, so začeli rasti (glejte tukaj). Z evrom bo podobno.
Nadaljujte z branjem

Bomo imeli letos primarni proračunski presežek?

Bine Kordež

Če vas zanimajo javne finance, proračunski primanjkljaj in javni dolg, potem ste sredi poletja verjetno zasledili pozitivno informacijo, da je bil proračunski primanjkljaj v prvi polovici leta za več kot 500 milijonov (ali skoraj za polovico) nižji, kot je bil v enakem obdobju lani. Le dober mesec zatem pa ste lahko prebrali alarmantno vest, da je primanjkljaj v sedmih mesecih presegel že 90 % načrtovanega za celo leto. Oba podatka sta seveda točna, a v taki obliki uporabna predvsem za politične potrebe – pač odvisno od tega ali želimo razmere prikazati v lepi ali slabi luči. Zato v nadaljevanju predstavljam nekaj podatkov o gibanju letošnjega minusa v javnih financah ter tudi o razlogih za takšna nihanja. Nadaljujte z branjem

Larry Summers vs. George Osborne: Inverzni Sayev zakon in JFK letališče

Poslušajte ta genialni opening Larryja Summersa (Harvard) v prvi minuti: kdaj je pravi čas obnoviti JFK letališče, če ne v času, ko si vlada lahko sposodi denar za 30 let po 3% obrestni meri in ko je stopnja brezposelnosti v gradbeništvu dvomestna? Kdaj bo pravi trenutek, če ne zdaj?

Nadaljujte z branjem

O izgubljeni sociologiji ekonomije

Mark Thoma on the State of Macro, he writes,

The problem with macroeconomics is not that it has become overly mathematical – it is not the tools and techniques we use to answer questions. The problem is the sociology within the economics profession that prevents some questions from being asked.

But I see these as the same problem. The sociology of the profession essentially forced anyone who wanted to have an academic career to engage in mindless mathematical self-abuse. If the sociology of the profession had been better, very different sorts of articles would have been published in journals, very different sorts of economists would have earned tenure at major universities, and very different sorts of techniques would have prevailed. And don’t just blame Lucas. Fischer is every bit as much of a villain.

Nadaljujte z branjem

10 nasvetov za obvladovanje jeze

Z ozirom, da je doktorju psihologije Blažu Vodopivcu ob eni moji kolumni in odgovoru na njegovo kolumno dvakrat “odneslo pokrov“, sem na spletu poiskal nasvete za obvladovanje jeze. Vsakomur se lahko zgodi, da po 20 letih neukvarjanja s profesijo pride iz vaje, zato se splača od časa do časa malce osvežiti znanja in veščine. Teh 10 načinov spodaj priporoča Mayo Clinic.

Nekako dvomim, da bi v tem konkretnem primeru film z Jackom Nicholsonom v Anger Managementu zalegel. Nadaljujte z branjem

Rock radio

Ko sem bil še študent, sem občasno delal na radiju MM2 (zdaj Radio Si), predvsem tematske rock oddaje in enkrat tedensko nočni program. In od takrat je bila moja velika želja, da bi imel svoj radio, kjer bi vrteli samo rock. Zdaj se mi je želja – delno – uresničila. Prejšnji teden sem v avtu na displayu tik pod Radio Si zasledil Rock radio. In od takrat ga poslušam (sori, RSi). Zaenkrat sem zelo zadovoljen: non-stop rock, mešanica starega in alter rocka, brez nakladanja vmes. No, včasih dopoldne malce zatežijo s klinčevim starinskim heavy metalom tipa Iron Maiden, vmes pa hvalabogu kakšna Metallica.

Oddajajo na 103,3 + 104,1 + 107,4 MHz, sicer pa tudi na internetni strani Rock radio  (stran naj bi uradno launchali v 4 dneh).

Fantje, če boste iskali donacije, kar dajte info na spletno stran. Takšne projekte z veseljem podprem.

%d bloggers like this: