Razkorak med dobički in davki v ZDA se veča

Spodnja slika ilustrira, kako se razkorak med dobički in davki, ki jih ameriške korporacije plačujejo doma, od leta 1990 vztrajno veča. Medtem ko so leta 1990 korporacije imele za 7% BDP dobička in plačale za 1.5% BDP davka od dobička, ga danes plačujejo prav toliko, čeprav so se od takrat dobički povečali na skoraj 13% BDP. Ob tem pa je stopnja davka od dobička ostala nespremenjena – 39.1% (35% zvezni davek, preostanek pa je povprečje državnih davkov).

The Profit/Tax Gap Chart

Vir: Justin Fox, Harvard Business Review

.

Ključ je seveda v davčni evaziji, ki jo ameriškim korporacijam omogoča povečana internacionalizacija poslovanja in ugodna zakonodaja, ki stimulira prenos davčnega domicila v tujino. Zakonodaja namreč omogoča, da korporacije, ki denimo ustanovijo novo pravno osebo z neko tujo družbo ali prevzamejo tujo pravno osebo, lahko tja preselijo davčni domicil, če imajo v tuji pravni osebi manj kot 80% lastniški delež oziroma kadar ima kombinirana pravna oseba v tuji državi več kot 25% zaposlenih, prodaje in sredstev.

Ta davčna “inverzija”, kot jo imenujejo v ZDA, je vse pogosteje tarča revolta in zaskrbljenosti, tudi predsednika Obame:

Corporations that shift their legal residence overseas to avoid U.S. corporate taxes are flouting the spirit of the law. “I don’t care if it’s legal — it’s wrong,” President Obama said last week in Los Angeles. “We need to stop companies from renouncing their citizenship just to get out of paying their fair share of taxes.”

The U.S. corporate tax code is an ill-begotten mess that is driving companies into all sorts of weird behavior. “Moving legal headquarters abroad through cross-border mergers is a logical way for a growing number of U.S. companies to counter the competitive disadvantages imposed on them by the current U.S. tax system,” the bipartisan economic duo of Douglas Holtz-Eakin and Laura D’Andrea Tyson wrote in The Hill last week.

Vir: Justin Fox, Harvard Business Review

Ameriška vlada se zato pripravlja na davčno reformo, ki naj bi podjetjem onemogočala davčno evazijo. Razmišljanja gredo v smeri znižanja visoke davčne stopnje (najvišje med razvitimi OECD državami), saj je kljub nominalni davčni stopnji 39.1% efektivna stopnja enaka le 17%, ter omejevanju možnosti evazije z zaostrovanjem pogojev za zmanjševanje davčne osnove in za selitev davčnega domicila.

Vendar pa bodo končne zakonodajne rešitve najbrž zelo omiljene, saj bodo – tako kot je sedanja davčna zakonodaja – produkt zelo intenzivnega lobiranja podjetij. Ne pozabimo, da v ZDA predsednika efektivno izvolijo korporacije, saj se lahko za predsedniško mesto resnično bori le kandidat, ki zbere največ donatorskih sredstev.

%d bloggers like this: