Bi moral novi finančni minister, kdorkoli to že bo, bolj zarezati v javne izdatke in prek izdatkovne strani izpeljati fiskalno konsolidacijo? Bi moral novi finančni minister znižati davke? Katere davke? Katere strukturne reforme in v kakšnem tempu bi bilo treba izvesti?

To so glavna vprašanja za prihodnjo ekonomsko politiko. Toda na izbiro ukrepov ne bi smela vplivati ideologija, temveč trezna presoja na podlagi analiz. 

Tako kot nas je (konservativno) ideološko prepričanje Nemčije in evropske komisije na eni strani ter Janševe vlade na drugi strani o zdravilnosti politike varčevanja privedlo v recesijo in povzročilo velikansko škodo v obliki povišanja brezposelnosti in poslabšanja fiskalnih prihodkov, nam lahko vzdržno okrevanje in dvig trendne gospodarske rasti prepreči socialistična ideologija nove vlade.

Hitenje s fiskalno konsolidacijo ali hitro zmanjševanje javne porabe ali davkov na podlagi konservativne ideologije ima lahko zelo negativne učinke na gospodarsko okrevanje, medtem ko imajo nereformiranje javnega sektorja, ohranjanje neoptimalne sestave socialnih transferjev, odlašanje z reformo pokojninskega sistema in trga dela zaradi socialistične ideologije zelo visoke negativne učinke na dolgi rok. Iz povsem pragmatičnih razlogov in v dobro dolgoročnih koristi za celotno družbo je kratkoročno treba biti keynesijanec, dolgoročno pa upoštevati ekonomiko ponudbe. Ni čas za ideologijo, ampak za pragmatičnost. Upajmo, da bo prihodnja vlada predvsem pragmatična, in ne ideološka.

Več v Financah