Bob Dylan je nekoč dejal “Pokažite mi poštenega politika in pokazal vam bom posvečeno kurbo“. No, tukaj bi bil potreben še korak naprej oziroma enačaj. Politiki niso ljudje kot ste vi ali jaz. Politiki so kurbe. Gredo s komerkoli. Za oblast in denar. Obljubijo karkoli. Za oblast in denar. In spremenijo mnenje v sekundi ali vas prodajo za kikiriki, če to pomeni več možnosti za oblast in denar.

To “kurbirsko obnašanje” politikov (se opravičujem za izraz, ampak težko najdem bolj ustreznega) se sicer intenzivira v času, ko naskakujejo oblast. To je v času opozicijskega delovanja v parlamentu in v času predvolilne histerije. Toda politiki so običajno ves čas v stanju permanentne predvolilne histerije. So ves čas kot kurbe ob cesti v bližini sosesk sumljivega slovesa. Malce se prizemljijo le za trenutek, ko so na oblasti. Takrat ne smejo govoriti zelo hudih traparij. Takrat morajo paziti na svoj “ugled”. Nenadoma se obnašajo kot dame v visoki družbi na svečani večerji. Toda v svojem bistvu so, hm, saj veste kaj, in se v to spremenijo v trenutku, ko sedejo v avto po koncu gala večerje. Ko jim ni treba več igrati.

Vidite, zato ne maram politike. Ker je nemogoče “izgnati kurbo iz politikov“. Preden trenete z očesom prodajo sebe in vas za kikiriki. Ker pač nimajo nobenih vrednot.

________

P.S.

Vem, da ta blog berejo inteligentni ljudje in da spodnje pojasnilo ni potrebno. Toda vseeno želim v izogib morebitnim zlonamernim interpretacijam pojasniti, da je izraz “kurba” mišljen zgolj figurativno – kot oznaka za karakterno lastnost in ne za osebo.