Michael Hudson: Piketty še podcenjuje obseg neenakosti

Aleš Praprotnik

Michael Hudson je ekonomist, ki že leta opozarja na problem neenakosti in nezasluženega rentištva v ekonomiji in v družbi. V intervjuju za Renegade Economist razpravlja o tem, kje vidi pomanjkljivosti Pikettyjevega dela. Močno se strinja, da je knjiga pomembna, saj je na široko odprla vrata razpravi o neenakosti, vendar, poudarja, je statistika, ki jo je uporabil Piketty, pomanjkljiva. Razlog je po njegovem mnenju v tem, da uradna statistika v določenih državah ne zajema davka na kapitalske dobičke, saj nekatere države tega davka sploh nimajo. Poleg tega se bogati (in korporacije) v splošnem skušajo izogibati plačilu davkov.

Piketty prav tako ne omenja povezave med naraščajočimi dobički in dolgom (vzvodi), predvsem v zadnjih tridesetih letih finančne deregulacije. In končno, v veliko primerih so premožni do bogastva prišli z izsiljevanjem, podkupovanjem in nasiljem. Posledica vsega omenjega je v tem, da je dejanska neenakost še veliko večja kot jo prikazuje knjiga. Nadaljujte z branjem

Kako reformirati kapitalizem

Mike Konczal v odlični recenziji Pikettyjeve knjige lucidno ugotavlja, da reformiranje sedanjega sistema tržnega gospodarstva (regulacija bank, omejevanje financiranja političnih strank itd.) ne more rešiti fundamentalnega problema kapitalizma, ki teži k povečanju koncentracije kapitala. Povečano koncentracijo lahko uspešno zmanjšajo le velike depresije in vojne na eni strani, na drugi pa aktivna davčna in socialne politike, ki prerazporejajo dohodke od bogatih k revnim. In prav slednjega je bogate (in vplivne) izjemno strah.

In an especially revealing passage on French rentiers at the turn of the last century, Piketty writes that “universal suffrage and the end of property qualifications for voting…ended the legal domination of politics by the wealthy. But it did not abolish the economic forces capable of producing a society of rentiers.” Nadaljujte z branjem

Praznično branje

Ahistoričnost in nepolitičnost ekonomskih modelov je zgolj mit

Mike Konczal na osnovi Pikettyjeve knjige o tem, kar sem govoril zadnjič v Kako zelo zanič je študij ekonomije: Vse teorije so nastale v določenem zgodovinskem kontekstu […] . Ne obstajajo brezčasne ekonomske teorije in ne obstajajo univerzalne ekonomske teorije, pač pa je vsaka od njih uporabna zgolj v konkretnem realnem kontekstu.

Many economists tend to build tight little stories and models, and then look outward at the data that may or may not fit. Piketty, on the other hand, starts with the remarkable data and then looks around at various models economists have deployed to see if those models fit. A useful example is the life-cycle theory of consumption, created in the 1950s by the economist Franco Modigliani. In this model, the primary role of savings is to finance retirement. Piketty takes an extra step to point out that this model was developed at exactly the moment when inheritance was at its historical lowest. He puts the model next to the data and concludes it doesn’t tell us much. Rare for an economist—and the book is filled with brilliant moments like this: Piketty shows how economists often reflect the society around them when they create supposedly ahistorical or nonpolitical models. Nadaljujte z branjem