Sem tudi jaz fašist?

Simona Toplak je danes v Financah Jožeta Mencingerja označila kot levega fašista, ker je volilce razdelil na “volilce desnih strank” in na “normalne volilce” (originalna izjava je tukaj).

Hm, to me je malce zaskrbelo, če nisem po analogni logiki tudi jaz fašist. Tudi jaz sam pri sebi razvrščam ljudi na normalne in na politike. Pri čemer kot nenormalnost jemljem kriterij, da se za vstop v politiko odločajo ljudje, ki niso dovolj sposobni, da bi si s svojim znanjem in kvalifikacijami zagotovili spodobno in dovolj dobro plačano službo oziroma delo, zato iščejo obvode, da bi se kljub šibkim kvalifikacijam pririnili do korita. Sam pri sebi torej delim ljudi na “normalne” in na “nesposobne koristoljubneže”.

Sem fašist, če ljudi delim na podlagi njihovih osebnih aktivističnih preferenc (ki so seveda pogojene z objektivnimi in subjektivnimi osebnostnimi lastnostmi)?

Zadeva bi bila povsem akademske narave, če ne bi imela pomembnih posledic. Zaradi tovrstnega prepričanja namreč abstiniram volitve in ne bom šel na te evropske volitve in na državnozborske tudi ne. Ne morem se prisiliti, da bi moral izbirati med levimi, desnimi, sredinskimi, črnimi, rdečimi, oranžnimi ali mavričnimi … nesposobneži, ki se mi vsiljujejo, da bodo namesto mene odločali o ključnih razvojnih vprašanjih EU in Slovenije. Ne morem dati glasu nesposobnemu tepcu (ne glede na na njegovo barvo ali politično prepričanje).

In kaj če je takih “fašistov” moje sorte še 50, 60, 70% celotne volilne baze?

Hja, nič, to pomeni, da smo si sami krivi, če nas vodijo tepci.

3 responses

  1. Ne bi hotel braniti Mencingerja, niti ga mi ni treba (in tudi volil ne bom – nikogar), vendar je to, kar si je privoščila Toplakova, je popolno šalabajzerstvo, če ne še kaj hujšega.

    Mencinger je namreč izjavil:
    »Mislim, da je bolje za nas, če gre na volitve več volivcev, ker so najbolj trdni volivci desnih strank, ki so zelo ubogljivi, in normalni volivci prihajajo šele, če jih je veliko, drugače pa ne pridejo na volitve,«

    Toplakova pa skupaj s Peterletom je iz tega dobila “izjavo”:
    Izjava, da so desni volivci nenormalni, je fašistična.

    Če dam na stran očitni kretenizem s fašizmom, je vsem očitno, da tega Mencinger ni rekel. Na to bi lahko kvečjemu impliciral. Vendar, če preberemo mencigerjansko opredelitev “normalnosti” na to ne moremo sklepati niti implicitno.
    Menciger namreč pravi, da “normalni volivci prihajajo šele, če jih je veliko, drugače pa ne pridejo na volitve”. Normalne volivce dobimo, če jih na volitve pride veliko, če na volitve pride malo volivcev potem so VSI ti volilci nenormalni: tako desni, levi in ostali; težava je za Mencingerja in njegove kvečjemu v tem, da je teh nenormalnih desnih več, kot nenormalnih levih.

    (Kljub konfuznosti in bebavosti mencegerjanšine, je očitno njegova dialektika precej nad umskimi zmožnosti konkurence – kar je po svoje strašljivo)

  2. Mah tile v Financah in predvsem njihovi glavni komentatorji so itak eno veliko uboštvo duha. Gre za veliko neznanje, zatohlost in zaplankanost. Dogmatično sledijo nekim davno preživelim ekonomskim konceptom izpred 30 let in nikakor ne znajo pogledati preko meja. Skratka. Polna usta o tem, kako bi naj bilo za ograjo, čeprav tam izza plank nikoli niso preživeli dneva, ali pa bi tja pogledali bre plašnic. Podn.

%d bloggers like this: