Komu koristi gospodarska rast, revnim ali bogatim?

V zelo znani študiji “Growth Is Good for the Poor” sta Dollar in Kraay (2002) na vzorcu 92 držav ugotavljala, da je gospodarska rast dobra za revnejše. Natančneje, dohodek tistih v spodnjih 20% populacije glede na dohodek narašča v isti meri kot raste povprečni dohodek. Ta študija je bila sicer za mnoge kontroverzna (denimo Ashley, ‎2007; itd.), lani pa so Dollar, Kleineberg in Kraay (2013) v novi študiji “Growth Still is Good for the Poor” svoje ugotovitve iz prve študije še utrdili na vzorcu 118 držav, in sicer da dohodek spodnjih 20% in 40% populacije ne odstopa od rasti povprečja. Nadaljujte z branjem

O endogenosti denarja 2: Keen, Krugman in Rowe

Aleš Praprotnik

Znano je, da sta imela Paul Krugman in Steve Keen spomladi 2012 žgočo spletno polemiko, ki se je vrtela ravno glede vprašanja delovanja bank. V njej je Krugman zagovarjal klasično t.i. ‘Loanable Funds’ stališče, torej da banke z depoziti dobijo na voljo sredstva za posojilo, katerih del posredujejo od ‘potrpežljivih’ (patient) ljudi k ‘nepotrpežljivim’ (impatient). Keen pa je na drugi strani Krugmanu skušal razložiti endogeni pogled. No, takrat akademika nista prišla skupaj, vendar pa je Krugman v nedavnem blogu objavil tole zanimivo izjavo:

»Look, some of us came into the crisis with a more or less fully formed intellectual framework — extended IS-LM (with endogenous money) — and substantial empirical evidence from Japan…« Nadaljujte z branjem

Objavljeno: Napake v izračunih, ki so obrnile na glavo ekonomsko politiko

Herndon, Ash in Pollin (HAP) so marca lani razburkali akademsko javnost z razkritjem napak, ki sta jih naredila Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff v članku “Growth in a Time of Debt”. Pred nedavnim, konec decembra 2013, je bil v on-line verziji Cambridge Journal of Economics objavljen njihov dopolnjen članek Does High Public Debt Consistently Stifle Economic Growth, ki je šel skozi sito akademskih ocenjevalcev. V dopolnjeni verziji gredo HAP še naprej in pokažejo, da tudi odzivi in popravki Reinhartove in Rogoffa temeljijo na napačnih izračunih.

Spodaj je zapis iz bloga enega izmed avtorjev, Roberta Pollina na blogu založnika Oxford University Press. Očitno je tudi akademska ekonomija potrebovala tak škandal za večjo popularizacijo sicer dokaj hermetične akademske ekonomije. Predvsem pa je ključno, da je sama akademska scena razkrila napake, ki so obrnile na glavo ekonomsko politiko v smeri škodljive politike varčevanja. Nadaljujte z branjem

Jubileji: 80. rojstni dan BDP in 100. rojstni dan FED

Te dni lahko pačastimo dva velika jubileja: bruto domači proizvod (BDP) praznuje 80. rojstni dan, ameriška centralna banka Fed pa 100. rojstni dan. Oba sta bila uvedena po velikih pretresih v ameriškem gospodarstvu.

Fed so dejansko ustanovili na skrivaj: leta 1910 se je na otočku Jekyll pred obalo Georgie v popolni tajnosti zbralo šest možakarjev (t.i. “First Name Club”, ker so se naslavljali po imenu) in v devetih dneh in nočeh naredilo predlog za ustanovitev Fed. Kongres je zakon o Fed sprejel decembra 1913. S tem so ZDA po dolgih desetletjih političnih nasprotovanj ustanovile inštitucijo, ki naj bi obvarovala banke pred finančnimi panikami. Nadaljujte z branjem

Vikend branje

Franci Križanič – Nazaj v komunizem, s polno paro

Juhuhu, komunizem je tu!

Ne vem, če ste videli ta Križaničev gospodarski program, objavljen v Delu. Naš Franci, nekdanji finančni minister, ki je popolnoma zabremzal sanacijo bank, povečal plače v javnem sektorju in minimalno plačo in na obeh straneh poganjal projekt TEŠ 6 ter tako državo (in energetski sektor) prignal na rob bankrota, se vrača v še večji formi. Na četrto potenco. Tokrat bi za izhod iz krize namesto blagega keynesianizma v okviru tržnega gospodarstva naredil dva velika koraka naprej, pardon nazaj, v komunizem. In se sploh ne hecam. Preberite. Nadaljujte z branjem

Kako se pravilno izseliti iz Slovenije?

Glede na ekonomsko situacijo v državi in glede na “komunistični manifest“, ki ga je objavil Franci Križanič, vam bo morda prišel prav ta zelo dober nasvet Mateja Balantiča v Financah, kaj vse morate podvzeti, ko se izselite iz Slovenije, da vas ne bi čakalo neprijetno presenečenje naše davčne uprave, ker niste plačevali dohodnine, čeprav ste formalni rezident tuje države in tam plačujete vse davke. Nadaljujte z branjem