En odgovor

1. Pa dejva še enkrat…glede šalabajzerske priprave in zelo verjetnega “padanja s kamiona” se seveda strinjam s tabo. Sploh slednje je terminalna nacionalna metastaza,…od avtocestnega križa, bančnih dokapitalizacij, zdravstvenih javnih naročil, Isotove Planice 🙂 in tudi pri tvojem drugem tiru,sem prepričan, ne bo nič bolje…

   Energetske zgodbe pa se mi ne da v nedogled ponavljati. Razmere so se v recesiji sicer nekoliko spremenile, konzum je manjši, ker je padla proizvodnja…ni se pa spremenilo nič glede uporabnosti sonca in vetra, Putin glede plina ni nič bolj “reliable” četudi nosi sedaj Hodorkovskega in Pussy Riot bejbe štuporamo po Moskvi, da bi mu kdo delal družbo v častni loži v Sočiju, s hidroelektrarnami še vedno ne gre računati poleti in pozimi…in midva fuzije v komercialni obliki ne bova doživela.

   No ja, se je spremenilo, zgodila se je Fukušima, Merklova se je odpovedala podaljševanju obratovanja nukleark čez “rok trajanja”…in nekaj podobnega čaka kmalu tudi nas s Krškim. Hmm, Šoštanj (30% SLO proizvodnje), Krško (30% SLO proizvodnje)…s tem se ne bi preveč zajebaval…

   Petkova debata ob pivu sicer lahko nanese na Krško II, ki je opcija…z nekajmilijardno(!) investicijo, na umestitev v prostor, ki je v primeru Krško I trajalo celo večnost, Krško-Beričevo pa nismo uspeli umestiti v trideset letih. Po parih pirih bi se lahko lotili ekologije….katera je čista energija…jezovi-uničenje ekosistemov, termoemisije, skladiščenje jedrskih odpadkov + potencialne naravne nesreče…in kje so Avstrijci s svojo kao zrelo odločitvijo obkroženi z visokimi dimniki in jedrskimi sredicami. Četrto, peto pivo…pametna omrežja za katera smo se zavezali EU-ju, da jih bomo zgradili, da bi lahko sonce in veter sploh lahko prikljapljali na omrežje…in se nič ne dogaja…bla, bla…

   In, as usual, nekaj off-topic…glede premoga. Nihče se nič ne pizdi, ko ljudje množično investiramo v drage nove fasade in merilce na radiatorjih, na položnicah pa številke niti ne trznejo. Zanimiva je zgodba o (ljubljanskem) indonezijskem premogu, ki sem jo pred kratkim slišal od znanca…tega naj bi kopali na dveh različnih lokacijah, ga na eni vkrcali na rečne ladje in nato pretovorili na čezoceanke, na drugi pa rečne ladje zamenja vlak. Zanimivo je predvsem to, da naj bi ob vsej jebi s kopanjem premoga, dvojnim natovarjanjem in plovbo preko pol planeta, delež tega stroška znašal 40%, 60% pa ga menda nastane od Kopra do Ljubljane…

   Grem se rekreirat, čao….

   Všeč mi jeVšeč mi je

   • Dule,
     simpatično in žmohtno zveni, ampak kaj si hotel reči?

     Všeč mi jeVšeč mi je

     • Cca. suhoparneje…da bi z nekajprocentnim servisnim vložkom vrednosti nove investicije (hmm, odvisno kaj je prava cena 🙂 ) napravil elektrarno nesmrtno, se mi zdi noro. Da kaj takega, če obstaja, ni bilo nationwide nikoli na mizi, je teorija zarote po definiciji. In če bi to šlo, se mi zdi tvoj predlog po neodvisni recenziji potemtakem povsem brezpredmeten. Pljunemo nekaj deset milijonov pa smo mirni…

       Gut feeling imam, da se bo vse skupaj seštelo v drago elektriko ali pa odvisnost od uvoza. Težko bi za vse krivil šaleške kljukce, algoritem za prihodnost bi moral biti spisan že (vsaj) desetletje prej. Cikli so dolgi, tehnoloških prebojev ni, dejansko ni bilo razloga za odlašanje.

       Z mojimi očmi in nekje založeno & zaprašeno diplomo je alternativa za termoelektrarno le nova termoelektrarna ali nuklearka…če izključim long term odvisnost od uvoza brez hitrega zasilnega izhoda. V kontekstu zgodovine slovenskega umeščanja v prostor (glej timeline JEK-a ali neverending story Krško-Beričevo), desetletja dolg conski pressing Avstrijcev, da JEK zapremo, ker je potencialno nevaren,” the day after Fukushima” situacija z nedogledanimi posledicami in embargom Merklove na podaljševanje življenskih dob nemškim nuklearkam, me daje huda skepsa kaj se bo dogajalo z jedrsko energijo pri nas…življenska doba Krškemu pa se izteče 2023. Po drugi strani je TEŠ6 nadomestna gradnja z vso podedovano infrastrukturo pred vrati…in hudo vprašljivo (visoko) ceno elektrike v prihodnje…

       Tvoj etitjud, da izvršeno dejstvo ni argument za izlet z glavo skozi zid mi je popolnoma na mestu…ampak razen, da bodo zapori dobili nekaj novih knjižnjičarjev in vikend turistov…kaj bova z vsemi temi “robnimi” pogoji?

       Všeč mi jeVšeč mi je

2. Ho, piarovec sem postal, krasno. Ker pa ste vi ekonomist in domači s številkami ter ekonomskimi teorijami (upam, da ne izobražujete naslednikov s 30 let staro literaturo), bi lepo prosil za eno tako dinamično analizo. Verjetno ni samo izguba v poslovanju ali pa prihranek 50 milijonov na leto. Je tudi tretjina slovenske elektrike ali pa ne. Zato bi od človeka, ki takole računa za in proti, pričakoval, da bo vzel v analizo vsaj cene elektrike v kakšni državi, ki je uvoznica elektrike. Ni treba daleč. Prinese račun na državni ravni za več ali manj kot 50 milijonov evrov višje račune za elektriko?

   Se pa strinjam, to sem tudi napisal, da je bil projekt zasnovan in tudi voden zelo slabo.

   Všeč mi jeVšeč mi je

   • Aha, torej 30% elektrike, ki naj bi jo proizvedel Teš 6, je argument za njegovo postavitev ne glede na ceno?!
     Projekt bo stal najmanj 1.5 milijarde eur (brez CO2 kuponov in CCS sistema za zajemanje CO2), pri čemer bi isti rezultat oziroma še boljši (več kot 30% elektrike) dobili z obnovo četrtega in petega bloka Teš za zgolj 200 mio evrov (glejte obnovo blokov v poljskem Belchatowu s strani Alstoma https://damijan.org/2010/11/22/kompromis-glede-tes-obnovitev-cetrtega-in-petega-bloka/; tudi Hitachi ima podobne cene).

     Všeč mi jeVšeč mi je

3. Ježeš, tipično slovenska zgodba. Problem slovenskih ekonomistov je v tem, da morajo zaradi majhnosti trga “svaštariti”, da kaj zaslužijo. Nič narobe, iz vsega srca vam privoščim, da še kaj zaslužite k svoji plači, problem je v tem, da nekateri od vas potem mislite, da res obvladate, to kar pišete. Najbolj ekstremni primerki od teh, da je škoda in absurd še večji, pa so obdarjeni še z neizmernim egom. Gornji prispevek o TEŠ6 je tipičen primer.

   Najprej Belchatow. Imel sem priliko videt strokovno primerjavo izdelano s strani ekspertov, ki so v tem poslu celo življenje, ne ad hoc analizo, ki zanemari vse pomembne posebnosti. Gre za dve različni generaciji tehnologij, za različne namene uporabe oz. vloge v nacionalnem elektro-gospodarskem sistemu (baseload vs. sekundarna regulacija) za različne gradbene in predvsem okoljevarstvene zahteve. Malokdo ve, da samo zahteve po čiščenju plinov presegajo evropsko povprečje novejših termocentral na premog za približno 20% pa vse do 50%, kot je primer NOx (dušijovih oksidov). Rad bi Vam postregel z detajli pa me žal veže poslovna tajna. Belchatow ni ob resni pošteni primerjavi nič cenejši. V resnici je nadgradnja, ki bi zadostila komercialnim in zakonskim pogojem (BAT – best available technology, ki se zahteva za pri izrabo naravnih virov) praktično enako draga kot novogradnja. Tvoj izračun je v celoti zgrešen, da o strokovni smiselnosti takega posega niti ne govorimo. Govoril sem z vrsto ekspertov, domačih in tujih, ki so vodili gradnjo vrsto elektrarn, od takih na premog do nukleark, ki so v tem poslu celo življenje, od resnih operativcev do univerzitetnih profesorjev energetike, pa nihče ni v osnovi osporaval projekta TEŠ6.

   Glavno vprašanje, ki ga vsi zanemarjajo je, kaj je sploh bil glavni razlog za začetek projekta. Bistvena razloga sta dva. Dotrajanost in pa 3. faza ETS (European Trading Scheme – na kratko: individualna alokacija CO2). Najprej dotrajanost. Tipična življenska doba termoelektrarne je 200.000 ur. TEŠ Blok 4 jih ima 280.000, Blok 5 pa 240.000 ur. Kot ugotavljajo švicarji (Poyri) se imamo zahvaliti samo izjemnemu delu tešovcev, da ta dva bloka ob takih (izjemnih operativnih rezultatih: Poyri:” TEŠ operational results could be compared to any termoelectric power plant in Europe”) še normalno delujeta. Drugi, še močnejši razlog je bil 3. faza ETS. Po 1.1.2013 so namreč “onesnaževalci” (kolikor je sploh smiselno govoriti o “onasnaževanju” s tem nujnim plinom za ohranjanje življenja) dobili za razliko od 2. faze ETS individualne alokacije CO2. Po scenarijih iz konca prejšnjega desetletja je strošek CO2 kuponov primerljiv s stroškom premoga. V teh scenarijih je uporaba ultra super kritične tehnologije pomenila bistveno prednost, saj ni omogočala samo za 30% manjše porabe premoga temveč predvsem tudi za cca. 30% manjšo porabo CO2 kuponov. Ravno zaradi 3. faze ETS je cela Evropa kot pobesnela začela nadomeščati svoje stare dotrajane TE z novimi. V celi Evropi 57 novih TE na premog, samo v Nemčiji, ob močnih državnih subvencijah, 24 (ob strošku približno 45 milijard evrov). Ne smem navajati konkretnih podatkov, ampak v investicijskem programu je bilo na zahtevo EBRD dana cena CO2 kuponov, ki je več kot 2x presegala takratno tržno vrednost in bila povsem primerljiva z vrednostjo premoga. Strošek CO2 kuponov v MWh je bil praktično primerljiv s ceno premoga. Gleda na to, da je na EEC cena CO2 kupona padla na nivo 3 evrov na tono CO2, le-ta strošek pomeni veliko rezervo v kalkulaciji. Ta trenutno ni dovolj za profitabilno poslovanje, zakaj, v nadaljevanju kasneje.

   Cena TEŠ6 nikoli ni bila 600 milijonov. Gre za bedarijo, ki jo je lansiral Zares. Šlo je za ceno strojne opreme (kotel, turbina -brez gradbenih in drugih del). Zakaj je bila potem pogodbena cena strojne opreme 830 milijonov. Zato ker sta se ELES in Ministrstvo za gospodarstvo za časa janševe vlade prerekala okoli delitve Elesa na 2 dela (HSE in Gen energija). Eles je bil proti delitvi, MG pa za (SDS-ovski politiki so rabili svojo močno firmo v Posavju). In MG je kot pogajalsko “taktiko” uporabilo izsiljevanje s TEŠ6 (pogodba je v fazi “prepričevanja” več kot eno leto stala v predalu). Hudič je v tem, da so cene med tem bistveno poskočile. Zakaj? Zato ker je bilo leto 2009, ko je bila sklenjena pogodba, še zadnji vlak , da se ujame z izgradnjo nove elektrarne rok 1.1.2013 (zato nor val gradenj po celi Evropi), ki se je ujel z valom investicij Kitajske energetike (Kitajska je takrat spuščala v obratovanje po povprečno 1 termolektrarno (večjo od TEŠ6) na teden!!!, hkrati pa so se v Indiji začenjali razpadi omrežja zaradi preobremenjenosti. Ko je TEŠ končno dobil zeleno luč za investicijo (ki jo je sicer pravočasno iniciiral že 2002) je od 15 poslanih zahtev za ponudbo, dobil samo 2 ponudbi. Pa še tukaj so morali Siemens (ki je sicer delal vseh 5 blokov) malodane prositi. Pogodbo za TEŠ6 smo sklenili ravno na zgodovinskem vrhu cen opreme za TE. Drugi največji vpliv ima “pogajanje za zmanjšanje cene”, ki ga je v Franciji vodila tedanja ministrica za gospodarstvo. Nič se niso pogajali ker niso imeli nikakršne pogajalske pozicije. Ceno so zmanjšali tako, da so posamezne postavke vrgli iz pogodbe z Alsthomom in jih prenesli na TEŠ (o tem kasneje). Ceno opreme pa so fiksirali tako, da so tretjinsko povečanje materiala plačali kar vnaprej. Hudič je, da so cene materiala potem padle. S tem in še nekaterimi drugimi neumnostmi je bilo narejenega za dobrih 100 milijonov škode. Vzemi prej omenjenih 230 milijonov, dodaj še 100 milijonov zaradi “pogajanja” MG, prištej dodatne stroške zaradi zamud in smo na minimalno 350 milijonov evrov škode zaradi “političnega reševanja” projekta.

   Če tega stroška ne bi bilo, bi bil TEŠ povsem v rangu sprejemljiv cen za to vrsto tehnologije (1 do 2 milijona evrov na MW). Ker je TEŠ6 daleč pod standardno velikostjo za TE na premog (1000 MW) in ob upoštevanju režima delovanja, dodatnih zahtev zaradi geologije in varovanja okolja, je bila cena 1,1 milijarde evrov povsem normalna cena v tistem času za tak objekt. To je tudi cena, ki jo je bil pripravljen financirati tako EBRD kot privatne banke in sicer na osnovi študij, ki so jih sami naročili in plačali (Poyri 1 in 2). TEŠ6 je bil zadnji projekt TE na premog, ki ga je financiral EBRD in to predvsem zaradi izjemno ugodnih recenzij njihovega recenzenta projekta tj. švicarskega Poyri-ja. Naj omenim, da v začetku ob tej ceni ni bilo zahtev po državni garanciji, ta je nastala šele takrat, ko smo za 200 milijov zmanjšali lasten del financiranja, to pa nadomestili s povečanim kreditom (550 milijonov vs. 350 milijonov EBRD). Obstajale so tudi povsem privatne ponudbe (videl sem jih na lastne oči), ki pa so bile dražje in bi v življenski dobi projekta pomenile občuten strošek. Ravno v tem je bila odločilna napaka energetikov. Kot je rekel starosta slovenskih energetikov direktor NEK Rožman, to da so prepustili (s tem ko so vpletli državno garancijo) odločitev in pogajanje o tem projektu politikom (ki ne ločijo MW od Mj) so zablokirali in podražili celoten projekt.

   Da smo si na jasnem, večina povečanja cene ni zaradi korupcije ampak zaradi fenomenalne neumnosti slovenske politike. Korupcija obstaja, sami smo v AUKN prijavili primer povezan s prevozom 340 tonske turbine v višini 6 milijonov evrov (ko je bil prevoz še v sklopu pogodbe o dobavi strojne opreme z Alsthomomo je bila cena pod 1 milijonom evrov, ko so po “uspešnem pogajanju o znižanju cene” ministrice Radičeva le-to postavko prenesli na TEŠ, pa se je cena povzpela na 6 milijonov. Primer preiskuje NPU, Račinsko sodišče (upam) in KPK. Takšnega več kot 300 milijonskega povečanja cene se samo s korupcijo ali predvsem s korupcijo ne da doseči.

   Zakaj je TEŠ sedaj v težavah. Predvsem zaradi istih razlogov kot je pred propadom trenutno večina evropske energetike. Zaradi zblojene nemške in evropske politike obnovljivih virov, ki so konkurenčni samo zaradi masovnih subvencij (v višini večkratnika tržne cene) in prioritetnega odjema, je Evropa dotolkla tradicionalne vire, ki so edini zmožni zagotavljati stabilnost energetskega sistema. V tem trenutku potekajo krizni sestanki tako v Nemčiji kot Franciji kjer se išče izhod iz te katastrofalne situacije. Med tem pa Amerika, ki ni padla na finto globalnega segrevanja, doživlja renesanso ogljikovodikov, ki ji bodo prinesli energetsko samozadostnost do konca tega desetletja (že zdaj je eden največjih izvoznikov naftnih derivatov), ob tem, da se v Ameriko masovno seli energetsko zahtevna proizvodnja. Zgodba CO2 je že davno mrtva , edini razlog, da jo Evropa še poganja je, da se nihče ne upa priznati napake v višini nekaj 100 milijard evrov ter, da v bilancah bank, investicijskih družb in energetskih podjetij še čaka potencijalna luknja v obliki CO2 kuponov, ki si jih v tem trenutku še ne upajo sprostiti.

   TEŠ6 da ali ne? Če bi začeli 2 leti prej, brez vmešavanja politike bi bil vsaj 350 milijonov evrov cenejši. Ga danes nadaljevati? Vsekakor, drugače bodo samo penali Alsthomu pobrali potencialno razliko. Ko bo Evropa uredila problem med klasičnimi in alternativnimi viri (ga mora ker tako ne gre več naprej) bo TEŠ6 lahko profitabilna investicija. Da bi pa zdaj, v teh izjemnih razmerah, tik pred dokončanjem, ustavljali gradnjo ali celo prodajali TEŠ6, pa je kretenizem brez primere.

   Všeč mi jeVšeč mi je

   • “Zato ker sta se ELES in Ministrstvo za gospodarstvo za časa janševe vlade prerekala okoli delitve Elesa na 2 dela (HSE in Gen energija). Eles je bil proti delitvi, MG pa za (SDS-ovski politiki so rabili svojo močno firmo v Posavju). In MG je kot pogajalsko “taktiko” uporabilo izsiljevanje s TEŠ6 (pogodba je v fazi “prepričevanja” več kot eno leto stala v predalu). Hudič je v tem, da so cene med tem bistveno poskočile. Zakaj? Zato ker je bilo leto 2009, ko je bila sklenjena pogodba, še zadnji vlak , da se ujame z izgradnjo nove elektrarne rok 1.1.2013…”

     Se vključujem v razpravo, ker želim opozoriti, da se nekaj navedb g. Goloba ne sklada z dostopnimi podatki. Gen Energijo je ministrstvo za gospodarstvo iz dotedanjega Eles Gena ustanovilo junija 2006. Julija 2007 je vlada na to družbo prenesla del premoženja HSE (Savske elektrarne in TE Brestanica). Ne vem, v kakšni povezavi bi to lahko bilo s pogodbo za TEŠ6. Razpis za dobavo GTO je bil namreč objavljen novembra 2006, torej že po rojstvu Gen Energije in njeni izločitvi iz Elesa, dokumentacija pripravljena januarja 2007. Oba ponudnika sta jo dobila aprila 2007 (vir: poročilo TEŠ za NS; 2008), Alstom pa je rezervacijsko pogodbo podpisal septembra 2007, torej pet mesecev kasneje.

     Ne razumem torej, od kje navedba, da naj bi pogodba zaradi osamosvajanja Gen Energije leto dni ležala v predalu. Če je g. Golob imel v mislih čas do dejanskega podpisa pogodbe z Alstomom (junij 2008), velja spomniti, da je TEŠ 25 mio rezervacije Alstomu nakazala oktobra 2007. Tudi tu je torej razlika le osem mesecev, pri čemer se je vmes cena investicija že dvignila čez milijardo. Pogodba torej ni bila sklenjena leta 2009 – podpisana in parafirana s strani HSE je bilo leto dni prej, je pa res, da je HSE leta 2009 nakazal prvi obrok plačila (okrog 80 mio).

     Dokazov za argument, zakaj bi država, ki je mimogrede energetski dovoljenji za obe velikosti bloka izdala v zelo kratkem času (nekaj mesecev), sama dvignila ceno investicije za več sto milijonov, vsaj v tem delu torej ne vidim. Prej je morda s podražitvami in več kot ugodnimi pogajalskimi izhodišči Alstoma, na katere so trčili vsi kasnejši “popravljavci” projekta, povezano dejstvo, da je tako pred podpisom pogodbe leta 2008 kot pred prvim plačilom leta 2009 podjetje Sol Intercontinental v lasti Petra Kotarja – lastnika CEE, ki je pripravljal temelje projekta in razpisa – (ne)naključno s švicarsko družbo iz skupine Alstom podpisalo svetovalni pogodbi v vrednosti po tri milijone evrov. Ampak to je že stvar presoje drugih organov.

     Všeč mi jeVšeč mi je

     • Navedbe ne držijo povsem. Pogodba je res bila podpisana 2008, vendar pa je bila veljavnost pogodbe vezana na plačilo prvega obroka, kar se je zgodilo 2.decembra 2009. Pogodba z Alsthomom torej velja od 3.12.2009. Osnovne elemente pogodbe, o čemer pravzaprav govorim, pa se je pogajalo seveda bistveno pred podpisom.

       Všeč mi jeVšeč mi je

   • Spoštovani g. Golob,
     Ko berem vaš komentar skoraj ne morem verjeti, da je človek v tako kratkem prispevku zmožen zapisati toliko nebuloz, traparij in laži, kot ste jih zapisali. Po drugi strani pa kaj drugega od vas pravzaprav ni za pričakovati. Vaša podobna »strokovno globoka« razmišljanja smo uspeli poslušati ali brati v preteklosti, ne le v primeru TEŠ, temveč tudi v nekaterih »globalno zmagovalnih« potezah, kot je bil vaš spreten manever prisile treh državnih podjetij, da so kupile delnice NKBM po fenomenalni ceni 8 EUR, s čimer ste po padcu cene delnice na nekaj centov, uspeli zmanjšati premoženje teh treh podjetij za cca 50 mio EUR. Odlična poteza, ni kaj! Pa lepo prosim, ne analizirat razlogov za takšno drastično znižanje cene, ker drugih verjetno to ne zanima, jaz pa tega ne bom brala.
     Odlična poteza tudi, da ste uspeli prijaviti KPK en primer potencialne korupcije v višini cca 6 mio EUR. Čestitam in si želim, da bo zgodba dobila svoj epilog na pristojnih organih. Vendar pa ne morem mimo dejstva, da ste si v ta istem projektu TEŠ neizmerno prizadevali, da bi na mesto direktorja TEŠ prišel nazaj direktor proti kateremu tečejo preiskave za vrednosti, ki so mnogo mnogo višje od prve omenjene. Ampak tukaj ni kaj – oboje si zasluži enake obravnave, kajne?
     Ne nameravam razlagati in pojasnjevati vseh nebuloz, traparij in laži, ki jih prodajate v vašem prispevku. Naj jih omenim samo nekaj.
     Laž: »Cena TEŠ6 nikoli ni bila 600 milijonov. Gre za bedarijo, ki jo je lansiral Zares.« Vrednost projekta TEŠ 6, kot je bila predstavljena vladi RS leta 2006 je bila 603 mio EUR po stalnih cenah, leta 2009 pa 1,1 mia EUR. Glavni razlog za rast investicijske vrednosti pa je bila eskalacijska klavzula za glavno tehnološko opremo, ki ni bila omejena navzgor.
     Traparija: »Ker je TEŠ6 daleč pod standardno velikostjo za TE na premog (1000 MW) in ob upoštevanju režima delovanja, dodatnih zahtev zaradi geologije in varovanja okolja, je bila cena 1,1 milijarde evrov povsem normalna cena v tistem času za tak objekt.« Oh groza! Zame je cena mercedeza sedaj zaradi moje hude želje, da bi se vozila z njim tudi normalna, ampak moja denarnica žal tega ne prenese, čeprav mi ponujajo super leasinge in kredite pri bankah. Oprostite trapasti primerjavi, ampak kaj drugega ni za napisati. Zaradi takih trapastih razmišljanj smo v Sloveniji tam kjer smo. Ste pri uri ekonomike naštudirali samo prihodke, stroške in oceno pa prešpricali?
     Ne bom nadaljevala naprej, ker se mi ne da. Si bom pa drznila delno povzeti vaše besede, ki jih naslavljate na g. Damjana. Najhuje pri vsej vaši zagnanosti pri branjenju projekta TEŠ je v tem, da vi res mislite, da obvladate to kar pišete. Saj vam privoščim, da pišete še naprej, ker očitno uživate v tem, vendar pa vas pozivam, da se v vaših komentarjih in vele umnih analizah izogibate analize moje vloge v projektu TEŠ, ker o tem očitno nimate pojma in govorite in pišete čiste laži. Jaz se namreč nikoli nisem pogajala o pogodbi o TEŠ v Franciji. In tisti vaši milijoni gor in dol, ki so jih sprožile moje neumnosti pri pogajanjih, ki jih ni bilo, ne držijo. Ste pozabili gospod Golob, da ste bili v tistem času vi član uprave AUKN – Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je bila pristojna za upravljanje državnih podjetij. Ste pozabili, da kot ministrica nisem imela vpogleda v pogodbo in da je bilo edino, kar sem lahko naredila v zvezi s tem projektom to, da sem na podlagi predloženega investicijskega programa o izgradnji projekta TEŠ 6 lahko pripravila predlog Vladi RS v zvezi z izdajo poroštva za kredit EIB. In mi je celo uspelo, pri naši vladi – no ampak je nova sestava državnega parlamenta poskrbela, da je bila tudi ta ovira hitro odpravljena. Ste pomagali pri tem, kajne? In spet se malo čudim, zakaj pravzaprav je bilo treba dati državno poroštvo? Zakaj niso poslanci upoštevali vašega cenjenega mnenja, ki ste ga zelo slikovito, s tleskanjem s prsti, predstavili pred kamerami. Se spomnite, kako ste državljanom zagotavljali, da je za tako odličen projekt kot je projekt TEŠ 6 možno pridobiti finančna sredstva just like that (tlesk s prsti). Zakaj se danes tako razburjate, če je temu tako? Pomagajte že no, da pridejo ta just like that sredstva pa da že zaključimo projekt v dobro vseh državljanov Republike Slovenije. Boste videli, kako bodo vsi veseli, ko bodo dobili ta vaša just like that sredstva napisana na položnicah za električno energijo (verjetno v kakšnem prispevku za reševanje projekta TEŠ 6).
     Verjetno vam je malo težko priznati, da so se vse moje napovedi uresničile in da je bila moja analiza iz leta 2011 neverjetno točna. In ker bi se to lahko nevarno razširilo med ljudmi, ste si izmislili zgodbo, s katero me želite postaviti med glavne krivce za ta projekt. No zraven je zelo prikladno, da še ZARES malo namočite. Nič posebnega, klasika slovenskih politikantov. In moja napoved. Ko boste čez par let, ko bo že vsem jasno, da je TEŠ največja zabloda slovenske energetike, zopet napisali vašo analizo, boste rekli. Hudič je bil v tem, da tisti kreteni (povzeto pa vašem uporabljenem besedanjaku) iz premogovnika niso uspeli znižati ceno na 2,25 eur in da je zaradi enih potez Nemcev, pa Francozov, pa celega sveta, cena električne energije padla, pa avtoceste mimo TEŠ 6, po kateri bi vozili indonezijski premog, niso politiki naredili, …… in boste spet najbolj pametni na tem svetu. Vendar pri tej analizi, lepo prosim, izpustite moje ime in ZARES, katerega članica sem in bom tudi še takrat. O.k.?

     Všeč mi jeVšeč mi je

     • Spoštovana ministrica. V najini debati na Damijan blogu (“Je res prepozno za zaustavitev TEŠ 6?”) ste me prosili, da končava debato. Res sem vam mislil ustreči, če ne zaradi drugega, zaradi najinega dobrega sodelovanja na projektu pomoči avtomobilski industriji leta 2009, ampak potem je žal prišel vaš prispevek v Večeru, v katerem je bilo natresenega toliko zavajanja, da vam žal ne morem ustreči. Enostavno tudi zato, ker gre za toliko denarja slovenskih davkoplačevalcev in tako usodne odločitve za naš razvoj, da je na njih, zaradi sodržavljanov, enostavno treba odgovoriti.

       Pa da začneva najprej pri vaši vlogi. Menda ste preprečili državno poroštvo. Ampak jaz se še prav dobro spomnim enega od prvih sestankov, ki smo jih imeli kot uprava AUKN z vašim direktorjem direktorata za energetiko in tedanjim predsednikom nadzornega sveta HSE takoj v začetku novembra 2010 (mislim, da 6. 11. 2010). Pred sestankom je na ministrstvo za finance iz gospodarskega ministrstva prišla zahteva za izdajo poroštva v višini 440 milijonov evrov, ob tem da je bilo omenjeno, da za podatke iz investicijskega programa ne garantirate. Čudno, kaj? Zahtevati od državnega zbora 440 milijonov, hkrati pa ne garantirati za investicijski program. No, tudi sestanek je bil čuden. Ob takrat približno 1,3 milijarde evrov vredni investiciji so variance po posameznih postavkah iz ust obeh gospodov dosegale in presegale 100 milijonov evrov. Veste, investicijski projekti so mi kot bivšemu finančnemu direktorju z 20-letnim stažem v vrsti multinacionalnih podjetjih dobro poznane. Če bi mi še v tistih časih prišel blizu sodelavec s takim pristopom, bi letel iz pisarne z delovno knjižico vred. Pa to pri tisočkrat manjših zneskih. To je bilo novembra 2010. Res pa ste potem v 2011 preprečili izdajo poroštva, čeprav je bilo v projekt že vloženih več kot 200 milijonov evrov, da bi samo direktni penali Alstomu ob prekinitvi presegli 400 milijonov evrov in da še vedno ne bi imeli rešitve za dotrajana bloka 4 in 5. Menda niste mislili kot alternativo TEŠ 6 izgradnjo alternativnih obnovljivih virov? Ali pa ste?

       V resnici je Slovenija takrat pod vašim vodstvom kot skandinavski leming sledila Nemčiji v samomorilski ekspanziji alternativnih virov in to večinoma na področju najdražje fotovoltaike. Tako zelo, da bomo letos za subvencije za proizvodnjo elektrike iz teh virov plačali kar 137 milijonov evrov (sto sedemintrideset milijonov!!!). Ob tem, da bodo vsi ti viri prispevali komaj 0,8 TWh energije. Te elektrarne v bistvu ne proizvajajo elektrike iz sonca, biomase, vetra, ampak iz vaših državnih subvencij, ki presegajo trenutno tržno ceno v povprečju za štirikrat (da se razumemo: ne za štiri ali 40 odstotkov, ampak štirikrat!!!). Kdo to plača? Prav tisti porabnik električne energije, ki ste ga omenili v svojem prispevku.

       Pa ne da nisem za trajnostno gospodarjenje. Ampak da Slovenija, ki je gorata in vodnata dežela, ena redkih z neizkoriščenim vodnim energetskim potencialom, masovno vlaga v fotovoltaiko namesto v hidroenergijo, ki nam prinaša od dva- do trikrat cenejšo električno energijo, pa meji že na gospodarski kriminal. V resnici je stvar še hujša. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima industrijske kapacitete za izgradnjo hidroelektrarn (Litostroj – turbine, Eltra – transformatorji, gradbeništvo …) in lahko več kot 90 odstotkov vrednosti investicije opravi z domačo industrijo. Namesto da bi dali denar lastnim firmam, slovenskemu delavcu, smo dali zaslužiti v 85 odstotkov vrednosti teh investicij večinoma Kitajcem, drobiž od 15-odstotne dodane vrednosti pa slovenskim monterjem. Namesto da bi denar zaokrožil v nacionalni ekonomiji in bi preko narodnogospodarskega multiplikatorja še povečali BDP, smo ga večino mirno poslali v tujino. Da pri tem niti ne upoštevamo, da hidroelektrarne lahko preživijo same, za alternativne vire pa letno plačamo 137 milijonov evrov subvencij. Iz žepa slovenskega delavca in slovenskih podjetij. V desetih letih to nanese za en TEŠ 60!!!. Ministrica Radićeva, nikar me ne učite o gospodarnosti! Ne govorite mi, da ni bilo denarja. Dvakrat sem se sestal s tedanjim podpredsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Antonom Ropom, ki je na koncu že ves resigniran ponujal od 500 do 700 milijonov evrov kreditov na 25 let s pet- do sedemletnim odlogom plačila in subvencionirano obrestno mero. Pa v vladi na žalost ni našel sogovornika. Si predstavljate, kaj bi projekt savske verige elektrarn takrat predstavljal za slovensko industrijo, za gradbeništvo, ki je crkovalo brez dela, za slovensko strojno in elektro industrijo … No, mi smo namesto tega pod vašo taktirko investirali v fotovoltaiko in bioplinarne. Zanimivo bi bilo videti, koliko sedanje bančne luknje v državnih bankah gre na račun na primer bioplinarn in kdo vse so lastniki podjetij, ki so si večinoma odrezali kolač pri fotovoltaiki. Iz katere stranke?

       Naj bi projekt takrat 2011 ustavili? Spomniva se študij, ki sva jih videla oba. Saj veste, Evonic (glede smiselnosti obnove blokov TEŠ 5 in TEŠ 4) in ocene Premogovnika Velenje (IMD Montan). Obnova blokov bi stala 430 milijonov (203 milijone evrov blok 4; 227 milijonov evrov blok 5). Pa saj to je tretjina cene TEŠ 6! Res je, ampak izkoristek blokov 4 in 5 bi se povečal za komaj dve odstotni točki na 34 odstotkov (blok 4) oziroma 36 odstotkov (blok 5), življenjska doba pa bi bila s 150.000 urami za četrtino krajša. Slovenska zakonodaja zahteva pri vlaganju v naravne vire BAT (Best Available Technology – najboljša razpoložljiva tehnologija, isto velja za evropske direktive, pri elektrarnah na lignit je to vsaj 42 odstotkov, kot je primer pri TEŠ 6). Naj omenim, da je bil BAT tudi obvezni pogoj za izjemno ugodno financiranje EBRD in EIB. Z izkoristki pri 35 odstotkih ne moreš dobiti ugodnega kredita. Zakaj? Zato ker je razlika med 35 in 42 odstotki ogromna. Termoelektrarne na premog so za razliko od nukleark elektrarne, katerih ekonomika bazira pretežno na variabilnih stroških, ne na fiksnih. Teh sedem odstotkov razlike v izkoristku pomeni, da iz vsake tone premoga dobimo eno petino več elektrike in da ustrezno plačamo manj kuponov za CO2. V tem je ekonomika ultra super kritične tehnologije (C-cikel). In pa seveda v eksternih pogojih zunanjih cen električne energije in predvsem cen CO2. Trenutne cene električne energije ne zagotavljajo enostavne reprodukcije za zelo velik del evropske energetike in zato nikakor niso vzdržne. Kaj šele razvoj. Take so zaradi nevzdržnih subvencij na alternativne vire energije. Pod temi cenami zdaj presojati dolgoročno ekonomiko elektrarn je norost.

       Nikar se ne igrajmo s slovensko energetiko, gre za enega bolj uspešnih sektorjev ekonomije in za primerjalno prednost slovenske ekonomije. Slovenski proizvajalci (HSE, Gen energija), če jih gledamo skozi več let, so nadpovprečno profitabilni in nadpovprečno kapitalsko močni v primerjavi z evropskimi konkurenti. In tehnološko na visokem nivoju. Medtem ko se vsi zmrdujejo nad premogom, pozabljamo, da je Premogovnik Velenje tehnološki vodja na svojem področju. “State of the Art” je napisal Pōyry, “The Reference Point of Coal Mining Industry in Western Europe” je za Premogovnik Velenje napisal IMD Montan. Ob tem, da samo za prenos lastne tehnologije zaslužijo štiri milijone letno. Gre za enega največjih transferjev tehnologije v tem trenutku v Sloveniji. NEK je najbolj varna nuklearka v Evropi. Dosegamo vrhunske nivoje tehnologije, ob tem da imamo en sam delujoč rudnik in eno samo nuklearko. Kar je svetovni fenomen. Ob tem zagotavlja slovenska energetika četrto najbolj kvalitetno dobavo elektrike v Evropi in eno od najnižjih cen elektrike za gospodinjstva. V roke so mi prišli podatki o povprečnem trajanju električnih mrkov v ZDA (217 minut) in Veliki Britaniji (70 minut) za državljane teh držav. To so tiste države, ki so privatizirale svoj energetski sektor. Veste, koliko je to? Skoraj toliko, kot smo doživljali električnih mrkov v Jugoslaviji v 70-ih letih. Električni mrk v Sloveniji danes doživite samo, če padajoče drevo v nevihti pade na električne vode. Skoraj smo že pozabili, kako je, če elektrike ni ali pa je dobava negotova. Elektrika je preveč pomembna stvar, da bi jo prepuščali politikom.

       Pa še lajtmotiv NKBM. Če vas vprašam, spoštovana ministrica, kako ste glasovali 13. 1. 2011 (116. seja Vlade RS) in 27. 1. 2011 (118. seja Vlade RS), ko je vlada AUKN-ju dalo obvezno navodilo o zaščiti državnega deleža v NKBM? Saj poznate ZUKN. Ste bili takrat proti, tako kot ste danes? In da vas spomnim, da vaša stranka, namreč Zares, 6. 4. 2011 ni glasovala proti predlogu parlamentarnega odbora za finance, ki je AUKN naložil zaščito državnega deleža v NKBM. Če se prav spomnim, niti ena stranka ni glasovala proti. Ste pa takoj nato nabijali AUKN. Ampak to je že druga zgodba. Ki veliko pove o morali v politiki.
       (originalno objavljeno v Večer dne 21.1.2014)

       Všeč mi jeVšeč mi je

4. Že, že, ampak moj tekst je bil objavljen pred dnevi, ko so razmere bistveno drugačne, kajne? Ceno bomo pa plačali, če ga dokončamo in zaženemo ali pa prodamo kot staro železo, tako da cena ni več argument za ali proti, kot je nedvomno bila leta 2010.

   Všeč mi jeVšeč mi je

5. Res je velikanska izgubljena priložnost, da Marko Golob ni pripeljal enega od “številnih” tujih investitorjev v Slovenijo – bil pa je ključni akter pri zamenjavi vodstva nadzornega sveta HSE, ki je takrat najavilo stresno analizo premogovnih zalog. Pri tem mu je z medijske strani ogromno pomagal Borut Tavčar v rubriki Termometer + -, ko je zelo svinjsko opljuval Jadranka Medaka. Njega, kot piarovskega novinarja, pa odlikuje še nekaj cvetk. O katerih pa kdaj drugič.

   To da bi šel TEŠ6 po ustavitvi v staro železo pa je le priročna izmišljotina Delovih piar novinarjev. Časopis Delo od oktobra 2011, ko so prvič padla poroštva ni objavljalo tematskih kritik TEŠ, zato trdim, da je TEŠ6 medijski uspeh in nacionalna katastrofa obenem. V Avstriji bi ga mediji že zdavnaj zradirali. Ampak prava zgodba TEŠ6 je indonezijski premog, katerega vhodna cena v ljubljanskem TE-TOL-u znaša 5 eur za giga joul – seveda z velikanskimi provizijami vred. Ampak kaj bi tisto, narod bo plačal z višjo ceno elektike in gospodarstvo tudi.

   Novi problemi pa bodo ko bo TEŠ6 obratoval samo v pasu zaradi problemov z jeklom T-24, kar se je pokazalo v Nemčiji v Neurathu – na referenčni instalaciji. O tem sem hotel pisati v Delu, ampak

   Kar se pa tiče kritikov posodobitve blokov 4 in 5 pa je Belchatow popolnoma neprimerna primerjava. Primerjava, ki so jo v TEŠ najbolj napadali je bil Farge v Bremnu. Že vedo zakaj – ker je razblinila teorije, da se to ne da in da je za to potebnih pol miljarde evrov, Kot so natvezili v študiji Evonik, z Alstomom povezane firme, ki je naredila to “krasno” študijo nemožnosti posodobitve.

   V TEŠ je še vedno čas za posodobitev blokov 4 in 5, stroške ustavitve TEŠ6 pa naj gospodje natančno specificirajo – že dve leti poslušamo isto mantro, da bi z ustavitvijo nastala milijardna škoda.
   Verjetno bi bili prikrajšani oni ne pa nacionalno gospodarstvo in davkoplačevalci. Zato jih pozivam, da predstavijo specifikaciojo stroškov zaustavitve.

   O premogu, ki ga ne bo dovolj in o njegovi padajoči kvaliteti (nižanje kurilnosti, večanje vsebnosti pepela), šaleški zagovorniki nočejo niti slišati. Vedo zakaj, kajti iznašli so novo vrsto energenta “DOMAČ UVOŽENI PREMOG” , ki ga bodo vozili po cesti 3.r.o tik mimo TEŠ. Zato je taka bitka, za to kje bo šla trasa. Butalci pa bomo samo gledali in se čudili, kako dober je ta domač uvoženi premog in kako poceni, je – ta naša preplačana elektrika.
   Marko Golob – pred nedavnim še v Gibanju za pravično družbo in Solidarnost, pa bo še kar naprej izražal solidarnost s TEŠ6. Upam, da so ga v Solidarnosti zaradi neverodostojnosti že odslovili. Ampak če se ne motim je spomladi 2013 isti Marko Golob že udrihal po TEŠ6, češ da je to nasedla investicija.

   Všeč mi jeVšeč mi je

   • Gospod Kovačič, bolj natančno prosim. Najprej indonezijski premog. Tehnologija kotla ne omogoča kurjenja več kot 6% črnega premoga. Zaradi 6% črnega premoga naj bi gradili TEŠ6 ali celo celo cesto proti Velenju? Ta je pa malce huda.

     Je pa pohvalno, da ste ugotovili, da je primerjava z Belchatow-im nesmiselna. Res je, v celoti drži. Zakaj ste pa pa potem nabijali to temo mesece in leta po slovenskem medijskem prostoru? Po mojem zaradi 2 razlogov. Prvič ker stvari ne poznate in drugič ker ste bili po mojem mnenju del izvrstno orkestrirane kapanje. Prav zanima me kakšna je bila nagrada. Še bolj zanimivo je da so se morali zadovoljiti z vami. da praktično niso mogli dobiti resnih energetikov, ki bi se šli ta umazan posel. In tudi z Vašimi drugimi pripombami se boste samo osmešili. Kot je tista o jeklu turbinskih lopatic. Jeklo turbinskih lopatic je zamenjal HSE po Rotniku in s tem močo skrajšal servisne intervale in s tem povečal stroške vzdrževanja (na ta način so zvečali “pozitivni” učinek pogajanj o zmanjšanju cene z Alsthom-om) . In če se je Rotnik na kaj razumel, se je na tehnologijo turbinskih lopatic, navsezadnje je iz te teme doktoriral.

     Pa še glede financiranja. Opcije privatnega financiranja, pa tudi exim bank dobaviteljev so obstajale, vendar so bile bistveno dražje od pogojev, ki jih je ponujal EIB in EBRD. Razlike bi v dobi financiranje bistveno presegle 100 milijonov evrov. Energetiki so “naivno” mislili, da če da država sama sebi (HSE je d.o.o. v 100% državni lasti) garancijo, da je to, ob več kot 100 milijonski pozitivni razliki dober posel. Kaj naj bi bil ekonomski razlog za zamenjavo ugodnega kreditnega aranžmaja? Veste koliko je 100 milijonov? Ste kdaj g. Kovačič sami zaslužili milijon? Se sploh zavedate koliko denarja je to? Bi se pa dalo tudi še jeseni 2011 dobiti privatne investitorje. Vem, ker sem govoril z njimi. Takrat namreč oktobra 2011 po bančni krizi v avgustu in septembru 2011 je energetika veljala za neke vrste “safe heaven” za investitorje. Tudi kreditna ocena države takrat ni še tako padla. Res pa je, da bi bili pogoji še bistveno bolj neugodni kot so bili tisti privatnih bank v 2008 in 2009.

     Pa še, da naj bi jaz udrihal spomladi 2013 po TEŠ6. Se sploh zavedate kaj pišete?

     Všeč mi jeVšeč mi je

6. Pred meseci sem na blogu in v glasilu odbora za pravično in solidarno družbo razložil, da je TEŠ d.o.o. zavezan oddajati naročila pri investiciji za TEŠ 6 po postopku javnega naročanja. Do sedaj te njegove razlage ni nihče ovrgel, ali dokazal, da je napačna. Posledice nezakonite oddaje del so izjemno dalekosežne, saj bi Republika Slovenija lahko uveljavila celo ničnost vseh sklenjenih pogodb, ker so bile sklenjene v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, prometnem področju in področju poštnih storitev, kakor tudi v nasprotju s Direktivo ES, ki ureja javno naročanje na tem področju. Če bi sodišče ugotovilo na podlagi 86. čl. Obligacijskega zakona, da so določene pogodbe nične, ker so bile sklenjene v nasprotju s predpisi, bi to pomenilo :

   1. Pade pristojnost mednarodne gospodarske arbitraže v Zuerichu in uporaba švicarskega prava.

   2. Zaradi ničnosti vrne vsaka stran, kar je prejela, če to ni mogoče se vračilo opravi s poračunom v denarju. To pomeni, da bi izvajalci morali vrniti morebitno preplačane zneske, ki so jih dosegli s cenami dogovorjenimi brez javnega naročanja. Torej bi prišlo do poračuna in potencialno pomembnega znižanja investicijskih stroškov, celo za več sto milijonov EUR.

   3. Zaradi nezakonitega ravnanja odgovornih oseb se v kazenskih postopkih preveri sum kaznivih dejanj zlorab in se preveri sum korupcijskega tveganja pri tem projektu.

   4. Funkcionarji nadzornih organov od resornih ministrstev, do AUKN in Računskega sodišča, bi morali pojasniti, zakaj so opustili dolžan nadzor, za katerega so bili pristojni, pa so s svojo pasivnostjo omogočili poslovodnim strukturam v energetiki poslovanje na nezakonit način.

   Kritični bralci bloga, bomo veseli, če bodo zelo vneti komentatorji o temi TEŠ 6 razložili, zakaj ignorirajo očitno nezakonitost in zakaj ne dokažejo, da je bilo poslovanje naročnika v tem največjem investicijskem projektu v državi nezakonito, kar producira sistem korupcijskega tveganja, kot takšne načine dela označuje KPK.

   Stanko Štrajn

   Všeč mi jeVšeč mi je

7. Odgovor Vilija Kovačiča Marku Golobu

   Gospodu Marku Golobu – staro/novemu solidarnostniku s TEŠ6 !

   Malo pozno, vendar iz srca !
   Gospod Marko Golob – meni pravite ali se zavedam kaj pišem ? Pomirite se in ne skrbite za moje zavedanje. Ampak prej razčistite sam s seboj: ali se sploh zavedate, da lažete. V Državnem svetu ste kritizirali TEŠ6, zato bi bilo zelo fino pogledati posnetek vašega znamenitega govora. In zdaj odgovor na vašo trditev: nagrada za moje sodelovanje »v izvrstno orkestrirani kampanji« je edino in samo vaše blatenje. »Da praktično niso dobili resnih energetikov« in so dobili mene za ta umazani posel pa gospod Marko odgovorite prej in predvsem na vprašanje kdo so tisti, ki »niso« dobili drugih. Vprašajte vsaj nekaj ljudi, ki so bili takrat na položajih. Zakaj se energetski svet pri predsedniku vlade vse od leta 2009 ni mogel in ni smel sestati, kljub zahtevi 9 članov za nujno sejo. Vprašajte se tudi kako in zakaj je možno, da je od oktobra 2011 nastal popoln medijski embargo na »orkestrirane« napade – tematskih kritikov TEŠ6 – od prvega padca poroštev v oktobru 2011. Tedaj je naš »orkester« žal moral utihniti. Medijski orkester pa je prestavil v višjo prestavo.
   Gospod tovariš Marko: o jeklu turbinskih lopatic jaz nisem nikoli govoril in se s tem nimam kaj smešiti, govoril sem o jeklu T-24 za kotel pri nadkritičnih parametrih. Tukaj se smešite vi. To je očitno problem, o katerem se vam ne sanja. Zato ne sanjajte drugih stvari, sploh pa mi ne pripisujte besed, ki jih nisem nikoli izrekel. Iz česa je Rotnik doktoriral pa tu sploh ni pomembno in ste žal spet povsem usekali mimo.
   Kar se tiče moje navedbe da Belchatov ni primerna primerjava, vztrajam na tem, ker so bistveno boljše primerjave. Prosim pa vas, da mi odgovarjate na moje trditve, ne pa na to kar ste si vi izmislili, da sem jaz navajal. En sam moj prispevek na to temo mi predložite pa bom nehal »nabijati«. Še vedno pa »nabijam« da je posodobitev blokov 4 in 5 čisto realna opcija, ampak v Sloveniji ne, ker imamo polno »energetikov« vašega kova in polno molznih krav obešenih na NACIONAL SOCIALISTIČNE projekte. Zato ima posodobitev veliko napako – je prenizka cena za tolikšno pralnico denarja kot jo danes predstavlja TEŠ6. In še nekaj, gospod Marko razmislite raje o tem, da od Hrvatov odkupimo njihov delež, polovico JEK, ne samo odpadkov pač pa lastništvo in polovico proizvodnje elektrike. Tako kot v TEŠ je treba podaljšati obratovanje tudi v JEK – do leta 2034. Ampak spet je tu usodna napaka. Gre namreč za isti problem: kot pri TEŠ6 gre za prenizko ceno ob velikih apetitih po blagodatih državnega denarja.
   Zdaj se je javnost že sprijaznila z izgubo, ki jo bo proizvajal TEŠ6. Ne gre le za pralnico denarja, gre tudi za pralnico možganov. »Sve če to narod pozlatiti«. Do kdaj še ?
   Ker pa me že sprašujete ali sem kdaj zaslužil milijon vam povem, da sem bil 20 let samostojni podjetnik in sem sam služil kruh – zase, za družino in sodelavce. Nikoli nisem bil na plečih državne uprave.
   Gospod Marko nepozabni ste: nikoli ne bom pozabil vaših »investitorjev na klik« na Odboru za gospodarstvo v DZ, čeprav sem jaz prav takrat pisal, da soinvestiranje sploh ni možno, ker bi soinvestitorji že na samem začetku zahtevali čiste račune. Tedaj bi začeli padati okostnjaki iz omare. Tega pa v TEŠ ne bi nikoli dovolili. Takoj bi šel na noge sindikat, ki bi udaril z električnim mrkom. To je kruta realnost, ne vaši golobi (tuji investitorji na klik) na sosedovi strehi. Je pa treba še povedati: v famozni AUKN ste odlično odigrali eksekucijsko vlogo, skupaj s časopisom Delo !
   Še odgovor na to, kar je za vas »malce huda« trditev. Gre za moj DOMAČ UVOŽENI PREMOG ! Zato še beseda o indonezijskem premogu: tehnološko je povsem izvedljivo mešanje z do 20 % črnega premoga. Kaj so o tem »strokovno« tvezili kupljeni strokovnjaki pa je seveda povsem drugo vprašanje. Ob 2 miljonah ton lignita bodo kurili lignit z »dodatkom« do 400 000 ton uvoženega domačega premoga. Do kurilne vrednosti 18.000 giga/joul na tono je to povsem izvedljivo. V TE-TOLu so kurili 18 različnih vrst premoga. Na vaših 6 % pa kar pozabite, čeprav papir vse prenese, posebej če nanj kaj izjemnega, čeprav povsem neresničnega, napiše sam Marko Golob.

   Da se zaradi tega Šaleki tako borijo za traso 3.r.o z »mimo vozom« povsem blizu TEŠ-a, pa je že nadaljevanje druge oziroma večno iste in nedokončane korupcijske zgodbe. Zgodbe o PROVIZIJSKI AVTOCESTI.
   Gospod Marko, upam, da Vam je jasno: TEŠ6 ni ekonomski, razvojni in ekološki problem. To je samo posledično. TEŠ6 je izvorno problem NEDELOVANJA SLOVENSKE demokracije. Predlagam, da se čim prej včlanite v lignitno stranko SD. Lukšič in Srečko Meh bi bila pravi partner za vaše »strokovno« doktorske razprave o lopaticah. Z menoj ne boste mogli dolgo na ta način, ker nimam časa ne potrpljenja za strokovnjake tipa Mišo Alkalaj.

   Lep pozdrav
   Vili Kovačič

   Všeč mi jeVšeč mi je