Zanimiva debata med Krugmanom in Sorosem iz leta 1997, v kateri se je Soros pokazal vsaj za 10 let bolj “napreden” v stališčih glede kapitalizma ter učinkov, ki jih bo prinesla globalizacija v razvite države. Glede razlike med ekonomsko in družbeno vrednostjo. Zanimivo je, kako veliko evolucijo je Krugman od takrat naredil v smeri Sorosa.

Nadaljujte z branjem→

Simon Wren-Lewis o norosti, ki uspe zdravo ekonomijo, kot je Nizozemska, z butasto politiko spraviti v resne težave.

Here we go again

1. Government embarks on austerity, to try and maintain the confidence of the bond markets. We must preserve the AAA rating for our government’s debt, says the finance minister.
2. Austerity reduces demand, helping create flat or negative growth.
3. As a result, deficit targets keep being missed. Additional austerity is imposed, and growth declines again.
4. Country loses its AAA rating, and the credit rating agency gives concerns about poor growth as an important factor for the downgrade.
5. This confirms our fears, says the finance minister. We must redouble our efforts to reduce our debt. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

V spodnjem intervjuju namestnik direktorja Inštituta Fields (inštituta za raziskave v matematičnih znanostih) Matheus Grasselli pojasnjuje, zakaj prevladujoča neoklasična ekonomska doktrina uporablja zastarele matematične pristope in na nek način zlorablja matematiko za potrjevanje nerealnih domnev o ekonomski stvarnosti. Grasselli, doktor matematične fizike, je med drugim deset let delal na področju matematičnih financ v polju izvedenih finančnih instrumentov, vendar so ga v krizi pričeli zanimati predvsem stabilnost bančnega mrežnega sistema, likvidnost, sistemska tveganja in plauzibilni ekonomski modeli. Njegovo mnenje je, da je ekonomski sistem primarno dinamičen in da zato potrebuje drugačen pristop in drugačna matematična analitična orodja kot se jih v splošnem uporablja sedaj. Nadaljujte z branjem→

Drago Kos

Ko se je polegel prvi šok po tem, ko je nenadoma in brez poprejšnje napovedi odstopilo vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije, je možno trezno razmisliti o besedah, ki jih je sedaj že bivši predsednik KPK povedal, ko je poskušal razložiti kolektivni odstop. Takšnih odstopov sicer v Sloveniji nismo vajeni najbolj: kljub temu, da imamo o slovenskih javnih funkcionarjih svoje mnenje, smo vedno vsaj približno vedeli, zakaj in čemu odstopajo. Odstopa na takšen način – kolektivno in s tako nejasnimi razlogi – pa se sam ne spomnim. Nadaljujte z branjem→