Aleš Praprotnik

Britanski The Guardian v nedavnih člankih pokriva iniciative za spremembo in prevetritev ekonomskih kurikulumov v Veliki Britaniji, ki povečini temeljijo na ortodoksnih neoklasičnih teorijah in izključujejo drugače misleče akademike in teoretske vidike. Razlog za spremembe tiči v kritikah na račun neoklasičnih kurikulumov in pristopov, ki so povečini popolnoma spregledali pojav največje finančne krize v zgodovini, saj so ignorirali vpliv finančnih trgov in se zanašali na zastarele teorije. Phillip Inman piše, da projekt (ki ga je začel Institute for New Economic Thinking) vodi Wendy Carlin z University College London in da se nekatere univerze že zanimajo za nov učni načrt, ki bo med drugim vseboval ekonomsko zgodovino, nasprotne teorije, pa tudi okoljsko ekonomijo: Nadaljujte z branjem→

Odličen komentar Cliva Crooka glede možnosti trajne depresije (sekularne stagnacije), ki jo je pred dvema dvema tednoma odprl Larry Summers.

But Summers then asks, what if this isn’t temporary? Maybe there’s a chronic shortfall of demand, beyond what’s due to the crash. Maybe we face an age of secular stagnation, in which the zero lower bound is normal. If so, short-term fiscal easing can’t be the answer. Permanent fiscal stimulus may be necessary to maintain demand. And if that can’t be done because politics makes it impossible, what’s left? Bubbles. Summers doesn’t advocate them, mind you, he just poses the question. Nadaljujte z branjem→

Tole je malce prej priletelo v moj inbox:

Skupina Res Nullius se je po »skoraj« 25 letih delovanja, posnetih 5 albumih ter nebroj odigranih koncertih doma in v tujini odločila, da zaradi pomanjkanja ustvarjalne energije preneha z delovanjem!

Fantje obljubljajo, da bodo profesionalno odigrali preostale decembrske koncerte ter zaključili tam, kjer so tudi začeli. V »njihovem« Velenju… Nadaljujte z branjem→

Stanislav Kovač se ne opravičuje veleškodljivcu Jožetu Mencingerju!

Finance so dne 4. oktobra 2013 objavile odgovor Jožeta Mencingerja na mojo kolumno “Veleškodljivca Jožeta Mencingerja pred sodišče!” (191/2013). Hkrati se je odgovorna urednica Financ Simona Toplak opravičila Mencingerju zaradi naslova kolumne. Nadaljujte z branjem→

Nadaljujte z branjem→

Mnogi so bili prejšnji teden presenečeni nad izjemno blagimi ocenami Evropske komisije (EK) glede proračunskih načrtov držav članic ter odpravljanja makroekonomskih neravnotežij. Mnogi so bili začudeni ali celo zgroženi nad dejstvom, da je EK uvedla postopek za odpravo makroekonomskih neravnotežij proti Nemčiji zaradi prevelikega zunanjetrgovinskega presežka. Za mnoge je bil to velik šok. Narobe svet. »Dolžniki« so dobili nekakšno odpuščanje, dobri in pridni pa so bili kaznovani. Kaj za hudiča se dogaja? * Nadaljujte z branjem→

Olivier Blanchard, glavni eonomist IMF, je na blogu naredil dober povzetek diskusije na zadnjji konferenci IMF (8. novembra). Njega skrbi predvsem monetarna politika, ki zaradi likvidnostne pasti in kljub uporabi nekonvencionalnih metod, ne more več dobro opravljati svojega dela. Bolj kot negativne Blancharda skrbijo pozitivne realne obrestne mere, ki v času depresivnega povpraševanja prek povratne zanke znižujejo inflacijo, kar vodi k še višjim realnim obrestnim meram in k še bolj depresivnemu učinku na povpraševanje. Nadaljujte z branjem→

Tale zapis imam “na lagerju” že od začetka poletja. Vendar sem moral prej popisati kratko evolucijo ekonomske ortodoksne teorije in empiričnih študij v zadnjih 3-4 desetletjih.

Gre za zgodbo o tem, ki jo je pred 90 leti predstavil H.L. Mencken v “The Dismal Science” (1922), in sicer o pogumu, ki je potreben, da bi se posameznik, ki išče resnico, z drugačnimi pogledi prebil v instituciji ali širši okolici, ki zavrača ali je odkrito sovražna do alternativnih pogledov. Izzivanje prevladujočih stališč je vedno nevarno za posameznika, ki si drzne misliti in govoriti heretične misli. Tako je bilo v znanosti za časa Gallilea, ki je bil sto let prehiter, in tako je danes s tistimi, ki dvomijo denimo o smiselnosti hipoteze o učinkovitih trgih v financah ali racionalnih pričakovanj v ekonomiji ali smiselnosti javnega varčevanja v času gospodarske depresije.

Toda, če bi ekonomska politika v zadnjih letih imela širši posluh, bi naredila bistveno manj napak in manj škode za prebivalstvo. Nadaljujte z branjem→

Zanimiv članek v The Economistu o tem, kako liberalizacija najstarejše obrti ni nujno dobra, prepoved pa ne vedno slaba. Članek primerja različni poti Švedske in Nemčije v zadnjem desetletju glede regulacije najstarejše obrti. Nemčija je dejavnost ponujanja spolnih storitev popolnoma liberalizirala, Švedska pa prepovedala in stigmatizirala moške uporabnike teh storitev. Nemčija je tako razvila novo primerjalno prednost in se spremenila v gromozanski bordel oziroma v glavno seks-turistično destinacijo v Evropi. Kar pa je za seboj potegnilo tudi trgovanje z ljudmi in kriminal. Nadaljujte z branjem→