Česa nemška vlada ne razume

Odziv nemške vlade na poročilo ameriškega finančnega ministrstva glede nevzdržnost nemške ekonomske politike v stilu “Smo pač zelo konkurenčni” seveda ne odraža samo arogance nekoga, ki je boljši, pač pa tudi, kot pravi tudi Krugman, temeljno nerazumevanje osnov makroekonomije. V prvi vrsti očitno nemška vlada ne razume temeljne računovodske identitete v makroekonomiji, namreč: tekoči račun = varčevanje – investicije. Torej presežek izvoza (blaga in storitev ter dohodkov) nad uvozom je po definiciji enak presežku varčevanja nad investicijami. Ali po domače rečeno, Nemčija manj troši (investira), zato se ji nabirajo veliki presežki v varčevanju. kar za preostali svet v sedanji situaciji ni dobro.

Zadeva ni problematična v dobrih časih, ko se presežki varčevanja v nekaterih državah prerazporedijo v obliki večjih investicij v drugih državah. V časih gospodarske recesije pa je taka enostranska politika ene države lahko problematična, saj država z velikim presežkom na tekočem računu sebično jaha na valu tujega povpraševanja, sama pa drugim ne omogoča, da bi participirali na njenem domačem povpraševanju. Ker pač več izvaža (varčuje) kot pa troši. V takšni situaciji, kot smo ji danes priča v evro območju, takšna (enostranska, sebična) politika Nemčije siromaši ostale članice. Ki pa, kot sem pisal zadnjič v Kaj vas briga, če je Nemčija preveč konkurenčna!, nimajo prav nobene druge možnosti (devalvacija ni  možna), kot da znižujejo plače in zaposlenost in svoje gospodarstvo poženejo še v globljo deflacijsko depresijo.

Drug problem Nemčije, ko svoj gospodarski model ponuja kot univerzalni ali kot najboljši model vsem ostalim državam, pa je v tem, da je to po definiciji nemogoče. Vsi ne morejo hkrati imeti presežka na tekočem računu. Ali drugače rečeno: vsi ne morejo biti hkrati Nemčija. Nekdo mora neto uvažati, da lahko drugi neto izvažajo. Ali še drugače rečeno, nekdo mora več investirati, da lahko drugi svoje neto prihranke nekam plasirajo.

Večini bralcev, ki ne poznajo osnov makroekonomije, se bo vse to zdelo morda malce nenavadno ali pretirano. Toda je še kako pomembno v integriranem svetu oziroma v skupni monetarni uniji. In še posebej v slabih časih. V začetku 1930. let se je na podoben način začelo obtoževanje med državami in se nadaljevalo v trgovinsko vojno prek konkurenčnih devalvacij in dvigov carin ter nato kulminiralo v pravi vojni. Najbolj krvavi vojni vseh časov.