Follow up na članek o ženski emancipaciji: čeprav so ženske v večini pri študiju ekonomije, pa jih vendarle le majhen delež spleza čisto na vrh. Lani je bilo med med glavnimi izvršnimi direktorji 500 največjih korporacij na Forbesovi lestvici le 19 žensk. Nič drugače ni v akademskem svetu, kjer je delež žensk med rednimi profesorji sicer nekoliko večji, vendar bistveno manjši glede na delež ženskih diplomantov. Razlogi za to segajo večinoma od drugačnih preferenc žensk, ki dajejo večji poudarek na družino, tipične spolne diskriminacije, do fizičnih razlogov (ženski možgani naj ne bi bili dovolj primerni za določene znanstvene discipline). No, zdaj je tukaj še en razlog. Barbara Walter iz University of California v San Diegu pravi, da so ženske premalo agresivne pri samopromociji. Denimo v znanstvenih člankih se bistveno manjkrat citirajo kot njihovi moški kolegi. Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: september 2013
Prekletstvo ženske emancipacije
Tisti, ki se ukvarjajo z ekonomiko trga dela, ekonomiko porok in ločitev (ja, to res obstaja) in sociološkimi aspekti le-teh, jim je “temna stran” problematike ženske emancipacije dobro poznana. Poznana vam je tudi, če ste slučajno brali knjigo Tima Harforda The Logic Of Life in tretje poglavje o ekonomiki ločitev, ali pa če ste brali brilijantno knjigo The Moral Animal Richarda Wrighta. Tam boste našli povsem biološke in povsem sociološke razloge za optimalno izbiro partnerjev v živalskem in človeškem svetu (denimo zakaj se samice (ženske) povsem racionalno “možijo navzgor” po družbeni lestvici, samci (moški) pa “ženijo navzdol”), pa tudi povsem sociološke razloge, zakaj se je z ekonomsko emancipacijo žensk zmanjšala stopnja porok in povečala stopnja ločitev ter zmanjšala sreča. * Nadaljujte z branjem
Katastrofa zaradi napačne politike
Pet let mineva od propada Lehman Brothers in štiri leta odkar je bančna kriza izbruhnila v Evropi. Teh 4 oziroma 5 let je hkrati tudi obdobje katastrofalno slabe politike glede spodbujanja okrevanja gospodarstva. ZDA so hitro sanirale banke in pripravile fiskalni stimulus za okrevanje gospodarstva, vendar po Krugmanovi oceni za trikrat prenizek, da bi lahko resno zagnali gospodarstvo in zmanjšali brezposelnost. EU je mečkala s sanacijo bank, vendar je leta 2009 s fiskalnim stimulusom zadovoljivo zagnala gospodarstvo, nato pa sredi leta 2010 preklopila na politiko strogega varčevanja. Slednje je celotno gospodarstvo EU spet pahnilo v recesijo, nekatere države pa v hudo gospodarsko depresijo in socialno mizerijo, ki se meri v 10 do 20% izgubljenega outputa in za 5 do 10% večjemu številu brezposelnih. Nadaljujte z branjem
Slovaška z loterijo nad sivo ekonomijo
Follow up na članek 50 odtenkov sive ekonomije. Slovaška uporablja podoben princip za preganjanje sive ekonomije, in sicer vsakdo, ki plača račun z DDV, sodeluje v nacionalni loteriji (glavna nagrada 10,000 evrov vsaka dva tedna, vsak mesec pa avto). Gre za mehanizem, s katerim Slovaška nagrajuje tiste, ki spoštujejo zakon, namesto da bi kaznovala tiste, ki ga kršijo. Gre za akcijo (po vzoru Tajvana in Malte) v smeri spreminjanja navad ljudi. Nadaljujte z branjem
50 odtenkov sive ekonomije
Črt Kostevc
V nekaterih restavracijah ameriške verige s hitro prehrano Burger King v ZDA so stranke opozorjene, da bo njihov obrok brezplačen, v kolikor jim blagajnik ne izda računa za pravkar kupljeno dnevno dozo kalorij. Namen tega na videz dobrohotnega naznanila je seveda v tem, da stranke managerju pomagajo nadzirati zaposlene z lepljivimi prsti. Takšne torej, ki bi denar namesto v blagajno raje pospravili v svoj žep, vam pa prihranili ukvarjanje z računom. Tovrsten nadzor je znatno učinkovitejši in cenejši kot če bi vodja izmene osebno nadziral vsako transakcijo s strankami ali pa bi si vzel čas s pregledovanjem posnetkov nadzornih kamer po vsaki izmeni. Nadzor nad zaposlenimi mu stranke omogočajo za ceno nekaj potencialnih brezplačnih kosil.* Nadaljujte z branjem
Slika dneva: ZDA med najmanj učinkovitimi glede zdravstva, Slovenija na sredini
Koliko znaša slovenski stimulus?
Po resnici povedano – ne vem. Medtem ko je ameriški FED objavil statistike o velikosti stimulativnih ukrepov po zakonu ARRA iz leta 2009, pa nikjer nisem našel uradnih ocen za Slovenijo o dejanskem obsegu (sicer številnih, vendar piškavih po obsegu) vladnih paketov ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti v času te krize. Zato sem naredil svojo oceno. Prva ad hoc ocena je v tej sliki:
Nobelovec Coase: Reševalec ekonomije pred samo seboj
V ponedeljek je umrl nobelovec Ronald Coase, star 102 leti. Znan je po dveh ključnih delih. Pri 26-ih je objavil članek o naravi in mejah podjetja (“The Nature of the Firm“, 1937), kjer je uvedel koncept transakcijskih stroškov in ki mu je pet desetletij kasneje prinesel Nobelovo nagrado (1991). Seveda pa nagrada temelji tudi na njegovem drugem delu o problemu družbenih stroškov (“The Problem of Social Cost“, 1960), ki tudi uporablja koncept transakcijskih stroškov. Na podlagi tega dela je George Stigler kasneje izpeljal t.i. Coasov teorem , ki pa se mu je Coase odpovedal.* Coase je večino akademskega življenja posvetil “združevanju realnega sveta z ekonomijo”, torej upoštevanju “institucij” (prava, kulture, politike, izobrazbe itd.) v ekonomskih modelih. Brez upoštevanja realnih, izkustvenih in empirično merljivih značilnosti so po njegovem ekonomski modeli zgolj šolski pripomočki brez prave napovedne moči. Nadaljujte z branjem
Slovenija v prostem padu
Podatki Eurostata iz sredine avgusta naj bi prinesli nekaj optimizma v Evropo. Nemčija in Francija naj bi v drugem četrtletju začeli okrevati, Španija in Italija pa naj bi počasi zaustavljali negativno rast. Po šestih zaporednih četrtletjih upadanja naj bi gospodarstvo evro območja doseglo dno. Nasprotno pa je podatek Statističnega urada za Slovenijo o padcu BDP v drugem četrtletju za 1.7% pokazal, da Slovenija še naprej strmoglavi. Medtem ko je evro območje na pozitivni ničli, je Slovenija v zadnjih treh letih izgubila 4%, od leta 2008 pa že več kot 10% ustvarjenega BDP.
Slovenija je v prostem padu. Brez padala. * Nadaljujte z branjem
Je The Economist desničarski ali levičarski časnik?
Hja, tale je dobra. The Economist je ocenil svoj lasten politični profil. Všeč mi je končni rezultat: ne levo, ne desno, ampak pravi progresivizem, torej naprednjaštvo ne glede na politične oznake, ideologije in dogme. Radikalni center.
Škoda, da pri nas ni takega profila časopisa s tako uravnoteženim pogledom. Nadaljujte z branjem


You must be logged in to post a comment.