Hitra usklajena akcija ministrstva za finance in Banke Slovenije prejšnji petek glede reševanja Factor banke in Probanke, čeprav načeloma korak v pravo smer, pa je zaradi izbranega načina reševanja za seboj potegnila enormno kolateralno škodo. Država se je odločila za likvidacijo namesto za stečaj obeh bank, zaradi česar bo strošek sanacije bistveno večji. Pri tem pa je ključno, da je država za dve bančici, ki imata skupaj 4% tržni delež, izdala za dobro milijardo evrov garancij. Najmanj polovica tega ne bo povrnjena in bo šla na breme davkoplačevalcev.  Če bi enak pristop k reševanju uvedli še za preostalih 56% odstotkov bank, ki so v državnem ali domačem zasebnem lastništvu, in so prav tako v težavah, bi država za sanacijo bank morala nameniti kar 14 milijard evrov garancij. Česar pa v tej situaciji naša država finančno ni sposobna zagotoviti. Ne brez tuje pomoči.

S tem sta Jazbec in Čufer iz mini problema naredila maksi problem. Res moraš biti genialen, da iz mini bančic s 4% tržnim deležem povzročiš sistemsko bančno krizo. S tem je luknja v domačih bankah de facto postala “too big to bail“, prevelika, da bi jo sami lahko rešili. Nadaljujte z branjem→

Follow up na članek Slika dneva: Evropske recesije še ni konec – julija je industrijska proizvodna v evro območju spet močno padla (za 1.5%). Ob rekordno visoki brezposelnosti in izjemno nizki inflaciji to nakazuje na povratek v recesijo.

Nadaljujte z branjem→

Brad DeLong je pripravil izvrsten pregled možnosti fiskalne politike v času depresije, in času ničelnih obrestnih mer. Priporočam, da greste skozi prezentacijo (sledite temu linku) in hkrati preberete članke, ki jih navaja. Nadaljujte z branjem→

Paul Krugman in Simon Wren-Lewis sta se razpisala o neumnosti politikov, ki so sposobni eno četrtletje rasti po dveh ali treh letih recesije razglasiti kot uspeh politike varčevanja. Saj ne morejo biti tako neumni, mar ne? Ja, pa so. Hkrati pa je to njihova zelo pametna strategija. Nadaljujte z branjem→

Avgustovska novica iz Eurostata, da je evro območje izšlo iz recesije in začelo okrevati, je posijala kot sončni žarek upanja v mračno depresijo pogreznjenega evropskega gospodarstva. Na žalost je ta žarek osamljen, okrevanje pa zato precej podobno mlačnemu začetku poletja na Aljaski. Ne aktualni gospodarski trendi, ne ekonomska politika EU zaenkrat ne obetajo pravega okrevanja. * Nadaljujte z branjem→

Eurostat je avgusta objavil, da je EU izplavala iz recesije, kar so hvaležno sprejeli in “zlorabili” politiki. Toda evropske recesije nikakor še ni konec – poglejte si glavne komponente BDP v evro območju:

Nadaljujte z branjem→

Apple se je očitno znašel na razpotju: ali na vrhuncu, kamor ga je ponesel predvsem iPhone (ter seveda bratranca iPod in iPad), vztrajati v premijskem razredu in počasi izgubljati tržni delež ali pripraviti cen(en)ejši pametni telefon za milijarde ljudi in (po “microsoftovsko”) pognati dobičke v stratosfero. Odločil se je za drugo. Današnje lansiranje premijskega modela iPhone 5S in plastičnega modela iPhone 5C kaže na strategijo kanibalizacije znotraj podjetja. Toda hkrati kaže tudi na tisto, kar je pokopalo status Microsofta – žrtvovanje inovativnosti za profit kot osnovnega strateškega vodila. Nadaljujte z branjem→

Institute for New Economic Thinking organizira brezplačni online seminar o sodobnem monetarnem in finančnem sistemu z naslovom Economics of Money and Banking, ki ga bo vodil Perry G. Mehrling, profesor z Univerze Kolumbija. V enem izmed uvodnim predavanj Mehrling razloži, da namen seminarja ni postavljati se na to ali ono stran (npr. keynesiansko ali monetaristično), temveč čimbolj realno pogledati na dejansko delovanje gospodarstev. Udeležencem so na voljo video predavanja, povzetki predavanj, učno gradivo in Mehrlingova knjiga The New Lombard street. Nadaljujte z branjem→

Še en Follow up na članek o ženski emancipaciji: prejšnji vikend je bil zelo vroč na ameriških forumih zaradi objave članka v New York Timesu o eksperimentu Harvard Business School (HBS), da bi izgnali mačizem iz najbolj prestižne poslovne šole na svetu. Na HBS so z afirmativno akcijo šli tako daleč, da so uvedli stenografe pri predavanjih in izpitih, da bi dvignili “kulturni nivo” diskusije in zmanjšali možnost subjektivnosti pri ocenjevanju. Uvedli so dodatna izpopolnjevanja za ženske po predavanjih, odpovedali so se metodi “študij primerov” itd. Naloga je bila precej težka – streti je bilo treba moški odpor do “intruzivnega socialnega inženiringa“, pa tudi ženski avtomatizem prilagajanja moškim pričakovanjem glede obnašanja in oblačenja. Nadaljujte z branjem→