Nadaljujte z branjem→

Kot  v večini držav je tudi ameriški javni dolg večinoma v funkciji bodisi vojn bodisi velikih gospodarskih kriz. Spodnja slika lepo kaže vpliv državljanske vojne, prve in druge svetovne vojne, velike gospodarske depresije in sedanje velike gospodarske recesije. Zanimiv pa je vpliv republikanske vladavine Reagana in Busha starejšega – javni dolg sta dvignila za približno 30% BDP. Skoraj izključno za oboroževanje in davčne olajšave premožnim. Šele (demokratski) Clinton je javni dolg spet znižal za 15% BDP in ustvaril proračunski presežek.

Nadaljujte z branjem→

Zadnjič so si Finance dale dela z ugotavljanjem, kam izgine 1.4 milijarde evrov, za katero Lukšič pravi, da je ustvarimo več kot porabimo, in sicer:”Slovenija ustvari 1,4 milijarde evrov letno več kot porabi. Kam to gre? Za kakovost življenja v Nemčiji in v ZDA“. Ekonomistom je seveda precej jasno, da je Lukšič v svojem “prosto po Prešernu” izračunu v neužitno brozgo premešal plačilno bilanco države s proračunom in jo začinil s socialistično retoriko. Toda morda Lukšiču preprosto delamo krivico. Ne govorimo istega jezika. Denimo, kar sociologi in drugi diplomanti, ki jih bruha FDV, poimenujejo “različna vrednostna orientacija“, hard core ekonomisti razumejo kot “lenoba“. Ali kar ekonomisti imenujemo “pogodba“, sociologi pojmujejo kot “izkoriščanje“. Potrebujemo mediacijo oziroma prevajalnik, da se bomo bolje razumeli med seboj. No, Jeffrey A. Smith in Kermit Daniel sta že pred leti poskrbela za tak ad hoc prevajalnik med sociologijo in ekonomijo. Nadaljujte z branjem→

Vsi smo rasli ob mitologiji hladne vojne in vohunskimi romani Johna Le Carra, Roberta Ludluma, Lena Deightona, Grahama Greena, Fredericka Forsytha ter konec koncev tudi ob žajfastih filmih o James Bondu (po romanih Iana Fleminga). Skupno tem vohunskim zgodbam je, da tajni agenti in njihov delodajalec vedo, kaj delajo in da delajo v dobro državljanov. No, morda je vse skupaj samo mit. Pa ne samo tisti del o tem, da delajo v dobro državljanov, kot je nedavno razkrinkal Snowden. Pač pa tudi tisti del o tem, da so inteligentni, spretni in sploh da vedo, kaj delajo. Adam Curtis z BBC se je lotil razkrinkanja nekaj zgodb o britanski MI5, ki niso ravno v čast predpostavke o inteligenci tajnih agentov in njihovih delodajalcev. No, pri tem pa jim veselo asistirajo tudi novinarji. Nadaljujte z branjem→

Si predstavljate, da prodajate hišo, v kateri živite? Tik pred prodajo pa se odločite, da boste v prenovo prostorov vložili še skoraj za enkrat toliko kot je njena tržna vrednost. Vprašali vas bodo po vašem duševnem zdravju. Ali pa si predstavljajte, da imate doma že dva zelo spodobna in dokaj nova avtomobila, vi se pa odločite, da kupite še tretjega, ki ga sicer sploh ne rabite. Zakaj? Hja, ker je na avtomobilskem salonu pisalo, da danes in jutri dajejo 15-odstotni popust. Spet vas bodo povprašali po vašem duševnem zdravju. Povsem upravičeno.

No, vidite, približno takšna, vendar še veliko hujša, je situacija glede projekta gradnje drugega terminala na brniškem letališču. Nadaljujte z branjem→

Prvenec nove (stare) skupine Lei’Yh z naslovom “Ali pa...” Album posnet marca lani, po piljenju pa je (po vzoru Radiohead) na voljo zastonj na njihovi spletni strani.

  Nadaljujte z branjem→

Paul Krugman o tem, zakaj ne tvita:

One reason is that I have better things to do with my time. Another is that I don’t think my instant reactions to things are especially interesting. But I have to admit that I’ve also been aware for some time how many people end up destroying themselves by tweeting something really offensive. Nadaljujte z branjem→

Mati z otrokom kosi v restavraciji. Sin nenadoma vzame kovanec in ga pogoltne. Zatakne se mu v grlu. Mati vstane in s trepljanjem po hrbtu poskuša doseči, da bi ga sin izpljunil. Pristopijo še drugi in otroka obračajo in ga tolčejo po hrbtu. Brez uspeha.
Otrok je pomodrel in začel kazati znake zadušitve. Mati obupano kriči in roti za pomoč.

Izza bližnje mize se dvigne gospod in povsem mirno, brez besed, sname otroku hlače, čvrsto zgrabi njegova majhna moda in jih odločno, sunkovito, boleče potegne navzdol. V obupnem tuljenju otrok izpljune kovanec, mož pa se mirno vrne k obedu. Po daljši zgroženosti, osuplosti, začudenosti in na koncu sreči, mati stopi do gospoda, ki je rešil življenje sinu.
Vpraša ga: “Ste vi zdravnik?”
“Ne gospa, sem pa profesionalec, ki to počne vsak dan.”
“Kako?”
“Sem slovenski minister za finance. Toliko časa stiskam slovenske državljane za jajca, da izpljunejo sleherni cent!”

Svoboda in kapitalizem po kitajsko sta nekaj podobnega kot kot riba na kolesu (U2). Bloomberg:

Say you are a Shanghai-based economist and doubt the veracity of China’s latest trade data. You put out a research report to that effect, one that creates buzz on the Internet and exposes you to something far worse than making a bad call: prison. Nadaljujte z branjem→

Follow up na članek Prekletstvo ženske emancipacije. Roy F. Baumeister se je na predavanju na srečanju American Psychological Association (2007) spraševal o tem ali obstajajo – biološko pogojene – razlike med spoloma. So moški v čem sploh boljši od žensk? So ženske v čem boljše? In seveda o tem, zakaj je kljub enaki povprečni inteligenci med spoloma več vrhunsko inteligentnih moških kot žensk? Zato ker je tudi retardirancev več med moškimi. Tisti, ki veste, kaj je distribucija, vas to seveda ne more presenetiti. Moški gredo bolj v ekstreme, na vseh področjih. Nadaljujte z branjem→