Franc Zagožen in njegove “resnice”

Franc Zagožen je v intervjuju v zadnji Sobotni prilogi precej pomešal stvari, če se milo izrazim. Ne samo faktično, tudi kronološko. In stvari interpretiral tako, kot on želi verjeti, da so se zgodile. V resnici pa so se zgodile precej drugače.

Prvič, resnici na ljubo leta 2001 kaj takšnega kot pojem mladoekonomisti sploh še ni obstajalo, kaj šele, da bi se “mladoekonomisti javno zavzemali, da je treba vse prodati tujcem”, kot trdi g. Zagožen. Slovenski makroekonomski forum (SMF) smo ekonomisti mlajše generacije ustanovili šele sredi januarja 2003. Prvi komentar o privatizaciji NLB pa sva s kolegom Boštjanom Jazbecem objavila februarja 2002 v Sobotni prilogi. Takrat sta bila kolega Igor Masten in Sašo Polanec še na doktorskem študiju v tujini. Torej leta 2001 nikakor nismo mogli vplivati niti na javno mnenje glede “prodaje vsega tujcem” niti na odločitve Pivovarne Laško glede prevzema Pivovarne Union. Ker smo pač o teh stvareh začeli pisati šele po tem, ko je vlada napovedala privatizacijo NLB, Pivovarna Laško pa začela s prevzemom Pivovarne Union.

Drugič, leta 2001, natančneje v četrtek 12. julija 2001 zjutraj, je Tone Turnšek, tedanji predsednik uprave Pivovarne Laško, svojemu kolegu Mitji Lavriču, tedanjemu predsedniku uprave Pivovarne Union, poslal faks sporočilo, da je pravkar na borzi kupil skoraj 25-odstotni delež Pivovarne Union. Kot reakcijo na to šokantno novico je Mitja Lavrič začel iskati potencialnega kupca v tujini, ki bi preprečil sovražni prevzem s strani Pivovarne Laško. Tuji kupec, ki ga je našel g. Lavrič, je bil tedanji Interbrew, sedanji Inbev. Torej niso najprej prišli neki zlobni tujci, ki so hoteli prevzeti naše pivovarske dragulje, pač pa so se gospodje v Laškem na svojo lastno iniciativo želeli polastiti konkurenčne domače pivovarne in ustvariti pivovarski in pijačarski monopol. Ta dejstva je seveda mogoče preveriti tako na Seonetu kot v časopisnih zapiskih iz tistega časa. Samo v google je treba vtipkati 3 ključne besede – “Laško kupi Union” …

Tretjič, g. Boško Šrot, ki je idejno in operativno vodil te in vse ostale kasnejše prevzemne posle Pivovarne Union ter po zamenjavi g. Turnška jeseni leta 2005 postal predsednik uprave Pivovarne Laško, danes nima v lasti samo 8 % Pivovarne Laško, kot trdi g. Franc Zagožen. Pač pa, kot kažejo podatki, prek serije povezanih podjetij – od lastnega podjetja Atka Prima prek Kolonela, Centra naložb, Infonda – kontrolira večinski delež v Pivovarni Laško. Lastniška veriga je naslednja:

Atka Prima (v 100 % lasti Boška Šrota in njegove žene) ima v 100 % lasti podjetje Kolonel, ta ima v lasti dobrih 78 % Centra Naložb, ki obvladuje 79,6 % Infond Holdinga, ta pa ima 63 % skupine Pivovarne Laško.

Četrtič, morda se je g. Zagožen hotel iti semantiko in povedati, da ima osebno – kot fizična oseba – Boško Šrot v lasti samo 8% Pivovarne Laško, vse ostalo pa so samo neka druga podjetja. No, tudi v tem primeru g. Zagožen ne govori resnice. Kot kažejo podatki z dne 8.5.2008, objavljeni v Financah, je imelo v začetku maja letos podjetje zakoncev Šrot Atka Prima v lasti 53.531 delnic oziroma 0,6119-odstotni delež Pivovarne Laško, Šrot pa je bil imetnik 9.030 oziroma 0,1032 odstotka družbe. Boško Šrot pa je, po pisanju Financ, sredi avgusta letos dokupil še 481 delnic Pivovarne Laško in malenkostno povečal svoj lastniški delež na dobrega 0,1 %. Torej ima Boško Šrot (skupaj z ženo) neposredno v lasti le dobrih 0,7 % Pivovarne Laško, vse ostalo pa je v lasti verige njegovih podjetij.

6 responses

  1. Da se komu da navajati vse te podatke! Zagožen je popolnoma benigen in je vseeno, kakšne podatke navaja, pravilne ali napačne!

  2. Ali lahko prof. Damijan pojasni, kako sklepa:

    Atka Prima (100% v lasti družine Šrot) ima 78 % Centra naložb, ki ima 79.6 % Infond Holdinga, ki ima 63% Laškega

    0.78 * 0.796 * 0.63 = 0.3911

    To naj bi bil večinski delež v Pivovarni Laško?

    Dosedaj sem bil vedno prepričan, da večinski delež pomeni več kot 50%

    To je sicer res več kot meni prof. Zagožen, vendar…

  3. Kontrolirati večinski lastniški deleč, kot sem zapisal, je nekaj drugega kot imeti večinski lastniški delež. Upam, da mi ne bo treba tukaj navajati osnov poslovnih financ in korporativnega upravljanja. Predvidevam, da bralci Razgledov zaradi velike razgledanosti te osnove dobro poznajo in da razumejo, da (pravna) oseba A, ki ima večinski delež v osebi B, B večinski delež v C in C večinski delež v D, lahko prek C lastniško obvladuje osebo D ter s tem vpliva na njeno upravljanje.

    Je pa v korporativnem svetu mogoče ob ustrezni razpršeni lastniški strukturi tudi tudi z manj kot 25% lastniškim deležem osebe A v osebi B izvajati kontrolni lastniški nadzor nad osebo B. Tako je nenazadnje odhajajoča vlada prek manjšinskih deležev Kad in Sod lastniško kontrolirala kar nekaj najpomembnejših slovenskih blue chipov ter vplivala na zamenjavo nadzornikov in uprav itd.

  4. To, kar se gre Zagozen, je popolnoma pricakovano. Prejsnji vikend je bil dosezen kao evropski konsenz o popolnem bailoutu. Seveda je pri tem kljucno vprasanje katera financna sredstva se pri tem kupuje, kdo ima od tega koristi (npr. imetniki obveznic, lastniki bank, kreditojemalci, itd) in koliko bo to stalo davkoplacevalce (ce sploh, saj obstaja nekaj dobrih razlogov, da je lahko bailout relativno majhen strosek). Pri nas zadeve niso neopsredno primerljive, ker je zaradi odstotnosti neposredne izpostavljenosti ameriskim toksicnim obveznicam, popolnoma jasno, da takega bailouta kot drugod, ne more biti. Kar pa se ne pomeni, da ga ne bi lahko imeli. Vendar se o tem ne more govoriti neposredno, ker neposrednega razloga ni. Samo vprasanje casa je zato bilo, da se zacne tlakovati posredna pot. Najprej z oblikovanjem javnega mnenja. Mislil sem, da se ne bo zgodilo tako hitro, vendar me glede na to, kdo je lastnik Dela to niti ne preseneca. Skratka, to je samo zacetek. Poleg ostalih javnih nastopov bi po logiki stvari kmalu morala slediti se studija ze znanega instituta, ki bo “preucil situacijo” v nasem financnem sistemu in predlagal ukrepanje. Kdo bo imel od tega koristi, v imenu obrambe nasega nacionalnega gospodarstva, seveda, ni dvoma.

  5. Bralci že razumejo kaj pomeni nadzor, vendar večine bralcev ne zanima nadzor, temveč višina dobičkov (šrotu se očita, da je najbogatejši zemljan). Deleže le teh pa je TKal pravilno izračunal. Če seveda ne upoštevamo prelivanje denarja skozi druge poti kot je dobiček. Ti pa so mogoči le z nadzor kot je to ponazoril JPD. Če je to “the case”, potem je “čiščenje hmelja” (beri sodni pregon) absolutno potrebno.

    Skratka:
    0.78 * 0.796 * 0.63 = 0.3911 ==>> majhen dobiček
    A > B > C in s tem A > C ==>> velika možnost zlorab

  6. Jože, šele zdaj sem prebral tvoj komentar. Čestitam ti k tako civiliziranem komentarju. Na tako zmedo v glavi, kot se izkazuje v Zagožnovih izvajanjih, je težko ostati tako trezen, kot si bil ti. Problem je, da taka zmedenost preprosto ni benigna ne glede na to, ali priaja z lev ali z desne, tako da je taka mirna roka v analizi vsak dan in vsak trenutek nujna!

%d bloggers like this: