Energetske alternative

* Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Svetovne cene energentov naraščajo. V zadnjih petih letih se je cena surove nafte povečala za več kot štirikrat. Toda zdajšnja cena pri 135 dolarjih za sod po mnenju analitikov ne pomeni zgornje meje, do konca tega leta pričakujejo povečanje na blizu 200 dolarjev za sod. Hkrati se s cenami nafte logično povišujejo tudi cene preostalih energentov. Vzroki za takšno povišanje cen pa so le bežno povezani z omejeno ponudbo nafte, tudi velika gospodarska rast in povečano povpraševanje Kitajske in Indije ne moreta popolnoma pojasniti te vrtoglave rasti cen energentov. Glavni razlogi so psihološke in špekulativne narave, vojna v Iraku, podobno kot je bilo v primeru prve (libijska revolucija in nacionalizacija naftnih vrelcev, 1973) in druge naftne krize (revolucija v Iranu, 1979).

Tudi cene nafte, preračunane na tedanjo raven cen, so na približno enaki ravni. Verjetno je, da bodo cene nafte ter posledično tudi preostalih energentov spet upadle, ko se bo situacija v Iraku izboljšala in ko/če se bo novi ameriški predsednik odločil za umik iz Iraka. Seveda pa lahko sedanje visoke cene energentov še kar nekaj let vztrajajo na tej ravni, kar tako od vlad, podjetij in porabnikov zahteva temeljit premislek tako o energetskih alternativah kot o bolj smotrni rabi energije.Tako kot po letu 1979 se bo tudi danes treba najprej spopasti s težavo bolj smotrne rabe energije. Umarjevo Poročilo o razvoju 2008 prinaša medčasovno primerjavo energetske intenzivnosti Slovenije glede na druge članice EU v obdobju 1995-2005.

Slovenija je energetsko zelo potratna država, saj na enoto ustvarjenega BDP porabi za dobro tretjino (35 odstotkov) več energije od povprečja EU oziroma kar za 2,8-krat več od Danske kot energetsko najbolj varčne države. Razlogi za to so številni.Po eni strani je to posledica drugačne gospodarske sestave, kajti pri nas je delež industrije veliko večji kot v povprečju EU (v Sloveniji 24,0 odstotka; v EU 17,1 odstotka v letu 2006), dodatno pa pri nas prevladujejo bolj energetsko potratne dejavnosti (papirna, kemična, nekovinska in kovinska industrija), ki ob 43,8-odstotnem deležu v dodani vrednosti industrije porabijo kar 70 odstotkov vse energije.

Po drugi strani pa je raba energije v Sloveniji manj smotrna, kar se kaže v tem, da je naša poraba energije na prebivalca enaka povprečni v EU, medtem ko je gospodarska razvitost za dobro tretjino manjša od evropske. Energetska intenzivnost v Sloveniji se je v obdobju 1995-2005 sicer zmanjšala za 19,3 odstotka , toda kar v 13 državah EU se je zmanjšala še bolj, med njimi tudi v državah, kjer je bila že prej na zelo nizki ravni (Danska, Finska, Švedska, Irska, Luksemburg, Velika Britanija).

Načeloma je zmanjševanje energetske intenzivnosti posledica tehnološkega razvoja, prestrukturiranja gospodarstva v smeri večjega deleža storitev v BDP ter seveda politik, ki to spodbujajo. Dodatno pa je treba seveda tudi zagotoviti alternativne, predvsem obnovljive vire energije ter prestrukturirati vire porabe energije k manj emisijsko intenzivnim.

1. predlog: Zmanjšanje deleža emisijsko intenzivne industrije

V obdobju 1999-2004 je skupni obseg proizvodnje emisijsko intenzivnih panog (kemična, kovinska, nekovinska, papirna) v Sloveniji naraščal povprečno letno skoraj dvakrat hitreje (5,6 odstotka) od povprečja celotne industrije (3,0 odstotka). Emisijsko najbolj intenzivne industrijske panoge so tudi energetsko najbolj intenzivne, zato ukrepi za zmanjševanje emisij z uvedbo novejših tehnologij vplivajo tudi na zmanjšanje energetske intenzivnosti. Škodljive emisije v okolje pomenijo negativne eksternalije gospodarskega razvoja. Negativne eksternalije pa je najlažje zmanjšati z ekonomskimi “spodbudami”, z obdavčenjem. Pri nas je večina industrije vključena bodisi v emisijsko trgovanje bodisi v sistem taks za izpust ogljikovega dioksida. Oba ukrepa spodbujata k povečanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju izpustov.

Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov je bilo sicer uvedeno v letu 2005, vendar pa je država za obdobje 2005-2007 ponudila kvoto kuponov, ki je presegala dejanske emisije v tem obdobju. To pa je seveda vplivalo na znižanje cene teh kuponov in zmanjšano učinkovitost tega ukrepa. Za obdobje 2008-2012 je vlada sprejela nov načrt razdelitve emisijskih kuponov, ki je nekoliko bolj restriktiven, vendar je vprašanje, ali je dovolj omejevalen, da bo lahko učinkovito vplival na hitrejše uvajanje bolj “čiste” tehnologije v emisijsko intenzivnih panogah.

Na drugi strani naj bi uveljavitev evropske direktive o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja iz industrije dodatno vplivala, da naj bi že do lani (izjeme do leta 2011) dobrih 200 industrijskih obratov ter odlagališč prilagodilo tehnologijo standardom najboljših dosegljivih tehnik glede varstva okolja. Na podlagi tega naj bi se samo proizvodnja primarnega aluminija zmanjšala za četrtino, kar pa ob manjših izpustih pomeni tudi zmanjšanje porabe energije te proizvodnje za eno četrtino.Ali bolj plastično povedano, predvideno zmanjšanje porabe energije v proizvodnji aluminija naj bi pomenilo prihranek energije v vrednosti letne proizvodnje hidroelektrarne Zlatoličje. Če bi popolnoma ustavili proizvodnjo primarnega aluminija, bi se slovenska poraba električne energije zmanjšala za 12 odstotkov oziroma v vrednosti proizvodnje energije štirih hidroelektrarn Zlatoličje.

2. predlog: Zmanjšanje emisij iz prometa

Ta predlog je komplementaren predlogu iz prejšnjega tedna, ko sem govoril o tem, da je treba tovorni promet pospešeno preusmeriti s cest na železnice, kajti to občutno zniža emisije v okolje. Gibanja niso ugodna. Po podatkih Sursa se je v obdobju 2000-2007 javni prevoz potnikov v cestnem prometu zmanjšal za polovico, v železniškem prevozu pa povečal le za 7,4 odstotka, kar pomeni, da se je večina potnikov preusmerila na individualni prevoz z avtomobili, kar je seveda tako prometno, energetsko kot ekološko najbolj neugodna rešitev.

Na drugi strani se je prevoz tovora v cestnem prometu povečal kar za 53,7 odstotka, v železniškem pa le za 16,7 odstotka. Če vemo, da se je v istem obdobju pretovor v Luki Koper povečal za dobrih 45 odstotkov, to pomeni, da se je večina povečanega pretovora v Kopru pokazala v povečanju cestnega tovornega prometa, ki je seveda tako z vidika porabe energije kot tudi emisij veliko manj ugoden.Tukaj preprosto ni druge možnosti kot čim hitrejša modernizacija železniške infrastrukture in izgradnja drugega tira do Luke Koper ter striktna politika preusmerjanja potniškega prometa v javni prevoz ter tovornega s cest na železnice.

3. predlog: Povečanje deleža proizvodnje obnovljivih virov energije

V primerjavi z EU-27 je delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije relativno visok (10,6 odstotka proti 6,7 odstotka v letu 2005). Toda v najbolj razvitih državah EU je ta delež veliko večji – med 16 in 30 odstotkov (Danska, Avstrija, Finska, Švedska). V povprečju EU dobri dve tretjini (67,9 odstotka) obnovljivih virov energije odpade na izrabo biomase in odpadkov, 21,9 odstotka na hidroenergijo, 5,0 odstotka na vetrno energijo, 4,5 odstotka na geotermalno energijo in 0,7 odstotka na sončno energijo.Pri nas je delež biomase in odpadkov znašal 61,5 odstotka, delež hidroenergije 38,5 odstotka, medtem ko drugih obnovljivih virov Slovenija bodisi še ne uporablja ali pa jih statistika še ne zajema. EU si je zadala za cilj da do leta 2020 delež obnovljivih virov poveča na 20 odstotkov skupne porabe energije, Slovenija pa na 25 odstotkov.

Pri nas večinoma stavimo na hidroenergijo oziroma na izgradnjo spodnjesavskih elektrarn, čeprav največji potencial in izziv pomenijo sončna, geotermalna in vetrna energija. Naša največja energetska podjetja, predvsem alternativni ponudniki, kot so Istrabenz, Petrol in Gorenje, bi morali več pozornosti posvetiti naložbam v alternativne vire energije, denimo v vetrne (wind farms) in sončne elektrarne (solar farms) doma in v tujini.

4. predlog: Spodbude porabnikom za bolj racionalno rabo energije

Morda bodo, nehote, najbolj pozitiven učinek ne samo na izrabo alternativnih virov energije, ampak tudi na bolj smotrno rabo energij, imele sedanje visoke cene nafte ter posledično tudi preostalih energentov. Po eni strani že prihaja do zmanjšanja porabe kurilnega olja in plina za ogrevanje, po drugi strani pa porabniki vse več investirajo v boljšo toplotno izolacijo prostorov in bolj kakovostno gradbeno pohištvo ter alternativne vire energije (sončne celice, toplotne črpalke).

Seveda pa je energetsko racionaliziranje porabnikov v obe navedeni smeri bolj ali manj omejeno na gospodinjstva z večjimi dohodki. Ukrepi države za bolj smotrno rabo energije gospodinjstev bi zato morali biti oblikovani tako, da bi po eni strani vsi porabniki, ki bi bodisi vgradili energetsko bolj varčne gradbene elemente ali vgradili dodatne alternativne vire energije, dobili fiksno denarno subvencijo, ki bi seveda najbolj koristila predvsem gospodinjstvom z nižjimi dohodki, ter dodatno v obliki nove energetske olajšave (ali davčnega odbitka) pri dohodnini, kar bi lažje izkoristila gospodinjstva z višjimi dohodki.

Učinki tovrstnih spodbud so se pri nas pokazali koristni v zadnjih 15 letih, še večje pozitivne učinke na bolj energetsko varčno obnašanje gospodinjstev pa lahko opazujemo denimo v sosednji Avstriji ali Skandinavskih državah. Ekonomske spodbude delujejo in brez njih tudi pri nas ne bo šlo. Upam, da bo prihodnja vlada imela več posluha za to področje, kot ga je imela sedanja.

26 responses

  1. točko 4 bi dal na mesto 1 – iz psiholoških razlogov. rezultati malenskosti, ki jo lahko naredi vsak posameznik so na koncu enormni in prekašajo vse ostale točke (v smislu naslova). Ameriška Agencije za Okolje (EPA) že desetletje(a) propagira pravilo treh R s katerim državljene uči zbirati, reciklirati oz. ponovno uporabiti odpadne surovine (odzadaj je še malenkost, da če npr. vržeš odpadek, ki se lahko reciklira v kanto za smeti, smeti ostanejo pri tebi doma pa še penale lahko plačaš), Evropska Okoljska Agencija (EEA) je vse skupaj zapakirala v nekaj bolj sofisticiran paket, pa vendar je deklarativno stvar enaka (odpadki so surovine – to pravzaprav odlično obvlada neapeljska veja mafije, če kdo misli, da govorimo o drobtinicah). Dama se še kar trudimo, vendar,.. zakonodaja je v redu, izvrševanje in nadzor pa,.. kot povsod – zakon prepoveduje osvetlevanje neba – arhitekt dobi tisoče evrov nagrade za prekrasen most, kjer reflektor sveti direktno v nebo (po zakonodaji prepovedano, pa in?), lokalni obogateli primestneži so osvetlili posestva, kot kitajci Shanghai – “valda, da se vidi razkoš”. Da bi se kdo sprehodil do kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadnih surovin (in skoraj vse se lahko ponovno uporabi – praktično so potem kante za smeti prazne) pa velja za sramoto, zato kante pokajo od prenatrpanosti s papirjem, plastiko,.. kruhom(?), nak tega zadnjega vseeno ni. Zakaj tak banalen zapis? Dokler ne bo sprememba v glavah t.i. pametnih in nadvse uspešnih lokalnih povzpetnikov, ki jim množice sledijo na jadranje, golf, štirikolesnike s katerimi norijo po ostankih gozdov,.. do takrat so uspehi ostalih točk obsojeni na neuspeh. Vse je posameznik. Pri njem se prične in konča. In ali razume ali pa imbecilno ponavlja mantre “naj drugi, jaz lahko plačam” do takrat je edina možnost, da se ga vzpodbudi k razmišljanju tako, da se prične zakonodaja izvrševati (kazen torej za nočne reflektorje, tako kot piše v zakonu – da ne bo pomote, ponoči je največ kriminala na osvetljenih mestih in ne v temi – ko lokalci kričijo o varnosti, ki jo prinese reflektor).
    Drugače pa najprej sončna energija potem pa koncept, ki ga je predstavil Rifkin (izjemna in spregledana ideja) – o individulanih ponudnikih energije povezanih v omrežje, kot internet – dajmo to je genialno. 60 kvadratov sončnih panelov na streho (in stadioni ter nagravžne črne strehe individualnih hiš ter vsakovrstnih nakupovalnih, poslovnih, obrtniških.. imajo neskončno kvadratogv) ter imamo vso elektriko, ki jo na sončni dan porabi država.
    O biomasi pa tehnokratom prepovedano – podobno, kot o mantri izumiranja človeštva. Človeštvo se nezadržno razmnožujke in uničuje življenski prostor vsemu živemu – divje je doživelo nesluten genocid, živali, ki jih imamo za prehranjevanje pa živijo v razmerah, ki so zločin vseh zločinov. Roke stran od preostankov narave – dovolj je porabimo za kmetijstvo.
    Prvo razmišljamo o soncu, potem tudi vse ostalo, vključno s čopičem v roke lastnikom črnih streh, da jih prebelijo.

  2. James,
    “Drugače pa najprej sončna energija potem pa koncept, ki ga je predstavil Rifkin (izjemna in spregledana ideja) – o individulanih ponudnikih energije povezanih v omrežje, kot internet – dajmo to je genialno. 60 kvadratov sončnih panelov na streho (in stadioni ter nagravžne črne strehe individualnih hiš ter vsakovrstnih nakupovalnih, poslovnih, obrtniških.. imajo neskončno kvadratogv) ter imamo vso elektriko, ki jo na sončni dan porabi država.”

    Ja, jaz sem dal sončne panele na streho. Drago, zelo drago in nizka učinkovitost kljub najboljši tehnologiji. Potrebna bo bolj ciljna vladna politika v tej smeri s subvencijami ter izboljšanje tehnologije. Rifkinova ideja je genialna. Morda se prime pri kakšni stranki pred volitvami.

  3. Energetske alternative? – So.

    Dobrodošla in poglobljena avtorjeva analiza obstoječega stanja. Še posebej velja pozdraviti poudarek na zmanjšanju porabe energije z uvajanjem manj “požrešnih” strojev, z izolacijo stavb in vsem tistim etc. etc. A to je področje, kjer ni konca razprav in predlogov …

    Nekateri avtorji opozarjajo na veliko zmoto elektroinženirjev, ki se je pojavila pred več kot sto leti in se “namenoma” generira v nedogled … zato je izkoristek električne energije, ki “potuje” po žicah zgolj 10 %. Navedenega avtorja, Tom Bearden, in njegove zamisli o nepremičnem generatorju MEG ter “prosti energiji” je potrebno brati cum grano salis, a če nič drugega “kravžlja” možgane in da misliti: kaj pa če …
    Tom Bearden: “Never Mind”
    http://www.cheniere.org/articles/Never Mind – Junk Science and All That1.doc

    Spodaj pa sta navedeni še dve povezavi: na članek o prednostih industrijske konoplje v primerjavi s petrokemijo, z biogorivom iz drugih poljščin in o konopljinem “zdravilnem učinku” na okolje, kjer raste:
    http://www.rense.com/general82/newfuel.htm

    ter na video: O vodi kot gorivu za avtomobile.
    http://www.reuters.com/news/video?videoId=84561&videoChannel=74

  4. Glede sončne energije je bilo v odzivih na članek Kresalove v Financah povedanega več kot dovolj, da lahko to poglavje za kako desetletje zapremo – vsaj čisto fotovoltaiko.

    Zelo nenavadno se mi zdi, da v članku, ki se ukvarja z energetsko problematiko z besedo ni omenjena jedrska energija kot energija, ki je najbolj čista in najmanj invazivna za okolje.

    Torej, 2 nuklearki pa se lahko za nekaj desetletij posvetimo drugim problemom, brez monkeywrencha v razvoju.

  5. @JPD – ja, svoje kolektorje (ne bo povrnjena naložba) mislim menajti za novejše.
    @Kolenkišta – fotovoltaika je trenutno res na stopnji tehnološkega razvoja, ki rabi, še najmanj “inženirsko inovativnost” ter resnične novosti v R&D. Ampak to je že v JPD-jevem zapisu jasno, da gre v roko z roki od novega osnovnega znanja naprej. Sam nimam strahu pred jedrsko energijo. Obstaja pa problem odpadkov in možnost napak. En černobil je pač dovolj in po njem ima absolutno prav vsak, ki se potem napak boji (odzadaj je človek in to je zmeraj problematično). Elektrika se tudi ne more skladiščiti, tako da večja proizvodnja zmeraj pomeni tudi večjo potrošnjo. Od tu do osvetlene noči (svetloba ponoči je s strani svetovne zdravstvene organizacije, sprejeto na podlagi neovrgljivih znanstvenih dokazov, eden od motilec sistema žlez z notranjim izločanjem, eden od povzročitelj raka in, to pa ni WHO še ni zapisala v svojih aktih, eden od dejavnikov, ki povzročajo močne depresije, ki so med najpogostejšimi obelenji v razvitem svetu) ni razkoraka. Veliki sistemi naj so hrbtenica – klimatske naprave pa naj v bodoče poganja fotovoltaika. Ni namreč res, da debata o fotovoltaiki na Financah pomeni konec debate za 10 let. To vsekakor ne vzdrži. Tudi hibridni avto ne vzdrži primerjave z majhnim dizelčkom, ki je učinkovitejši in glede na postavljena merila, tudi čistejši (?) pa vendarle razvoj ne stoji.
    V sami ideji majhnih ponudnikov energije (analogija s ponudniki informacij na internetu) je zmagovalna kombinacija. Popolnoma enako, kot internet – nazačetku posmeh velikih medijskih hiš, potem pa,.. seveda traja in seveda gre za medsebojno vzpodbujanje tehnološkega razvoja. Ne gre pričakovati, da bo Slovenija prva (zelo verjetno bo to še najprej izvedljivo v ZDA – gre za prilagodljivost njihovega kapitalizma, ki ga zaradi marsičesa ne maram, pa vendarle..), lahko pa poskusi – kot je odgovoril JPD, lahko ga vključi kakšna od političnih strank v program,..
    @ Ana M. M. tudi učinkovitost prenosa energije je predmet študij na osnovni in aplikativni ravni raziskav.
    ker ima vsaka stvar več strani, se ne prehitevati s konoplo. je boljša od marsičesa? Odvisno, a ne? Posekaš Amazonko za sladkorni trs iz njega delaš etanol, ki je prijazneši od dizla (recimo, popularno, spustiš v ozračje samo tisti CO2, ki ga je rastlina vezala,.. no kaj pa sekanje in asimilacija gozda? kaj pa drvarji, ki sekajo, tovarne, ki predelujejo). Poseješ koruzo (najprej izsekaš gozd) za polilaktično, razgradljivo, plastiko ki nadomesti manj zaželjen polipropilen ali polietilen,.. No, potem primanjkuje koruze za hrano in ponovno rabiš nove in nove površine, ki jih jemlješ tam kjer so še ostanki – ja ostanki za divjino . ta ima danes prioriteto na vseh področjih – če se tega nobeden ne zaveda še ne pomeni, da ni res. Gojiš opevano travo za biomaso. Da je bo dovolj moraš kompletno posekati gotzdove (in uničiti ekosisteme,..).. ne, še zmeraj mislim, da je potrebno na podlagi pretehtanih odločitev, predvsem ob sodelvoanju stroke, na podlagi pretehtanja vseh vidikov (vključno z družbenimi in ekonomskimi) uporabiti najboljšo od možnih praks. In pogumno zakorakati v koncept, ki ga je opisal Rifkin – naj vsak postane dobavitelj surovin (zbiranje, reciklaža in ponovna uporaba) in energije (alterbnativni drobceni viri povezani v eno ogromno omrežje s hrbtenico velikih objektov, ki morajo s tehnološkim razvojem postati nepotrebni in jih je potrebno izbrisati iz okolja – eni pravijo jedrske elektrarne, jaz trdim vele jezovi, kot so jez treh dolin, Hooverjev jez, giganti na Amazonki,.. to so človeške tvorbe, ki so med največjimi morilci divjega življenja na planetu – samo Hoverjev jez je dokončno uničil ogromna mokrišča Nove Mehike in zbrisal s planeta deset tisoče živalskih in rastlinskih vrst).
    @Kolenkišta- vizije človek uresničuje s tehnološkim razvojem, ki je, z dvomljivimi etičnimi vrednotami, privedel do stanja kakršno je. Kako bo zanamcem je naš problem, ne njihov. Tehnologija in razvoj nikakor ne stagnirata, če se vračamo k naravi – nikakor, napredek je v tem primeru nesluten. In narava ve encimatsko cepiti vodo (torej jo cepi z energijo sonca ob temperaturi okolice), vezati ogljik v sladkorje in sončno energijo vezati v kemijsko. Fotovoltaika še pričela ni z resnim razvojem, kaj šele da je mrtva za desetletje. je šele pred izzivom, da se inženirji naučijo, kaj vedo molekularni biologi o fotosintezi.

  6. james:

    Tvoj sestavek se spogleduje z znanstveno fantastiko.

    Sam sem hotel samo izpostaviti, da si jedrska energija pač ne zasluži biti takole prezrta, ker ji TRENUTNO ni para v praktično vseh pogledih.

  7. no, kolenkišta – če je moj zapis znanstvena fantastika, potem,.. ? ja, potem ni čudno, da na trgu uspevajo Slovenski Tednik in podobno,.. Potem seveda tudi ni napredka v tehnologiji, potem,… še jedrska energija gre v smeri sonca (zlitje in ne cepitev), tako da je komentar odveč in neresen. Jedrska energija je pokazala in kaže svoj potencial v pozitivni in hkrati negatiovni (pa kje živiš človek, Černobil je bil pa če njegov pomen še tako pomanjšujemo in jedrskih odpadkov se javnost otepa, pa če se stroka požre od lastne nadutosti in obsojanja ignorantstva množic) luči. Absolutno vsak napredek v znanosti je bil posledica vizionarstva in pogumnih odločitev.
    Nikjer pa ne piše, da se lahko karkoli spremeni od danes na jutri,.. lahko pa se določi smer in prične spreminjati praksa. Znanstvena fantastika? To pa je popolnoma nekaj drugega,..

  8. james, mi lahko poveš razliko med reaktorjem v Černobilu in npr. reaktorjem v krškem?

    Dve razliki, na kratko. Černobil je imel za moderator grafit, v krškem je to težka voda. Glavna razlika, če se sredica pregreva, težka voda postane slabši moderator, reakcija se upočasni. Grafit, na drugi strani, še naprej moderira. Posledica – če se pregreva reaktor v krškem, zmanjšana sposobnost moderacije upočasni reakcijo. Če se pregreva černobilski reaktor, se reakcija ne bo upočasnila.

    Druga pomembnejša razlika je sama zgradba, v kateri je reaktor. Krško ima jeklen zadrževalni hram, ki je obdan še z železobetonom. Černobil je malo več kot industrijska hala, v katero so montirali reaktor in generatorje.

    Černobil se v elektrarni, kot je NEK, ne more ponovit. Ne samo zato, ker delavci v NEK ne kršijo vseh varnostnih predpisov, da bi impresionirali šefe, temveč tudi zaradi povsem drugačne konstrukcije tako reaktorja, kot reaktorske zgradbe.

    Problem odpadkov pa je tudi prenapihnjen. V naravi najdemo ostanke nekaj milijard let starih naravnih reaktorjev (takrat so bili jedrski materiali v zemljini skorji še v dovoljšnji koncentraciji, da so omogočali spontano reakcijo), ki se v vsem tem času niso premaknili za več kot nekaj deset metrov. Tako imamo idealno “predlogo”, kako naredit grobnico za jedrske odpadke, ki bo zdržala še dolgo po tem, ko nas več ne bo.

    Vsem navdušencem nad sončno, vetrno in kar je še takih virov, pa v premislek še naslednje. Kako boste zagotovili neprekinjeno, 24/7 napajanje vseh tovarn iz inherentno nestabilnih virov? Tovarna potrebuje napajanje neprestano, ne samo takrat, ko sije sonce in piha veter.

    Zame je najboljša rešitev še ena ali dve jedrski elektrarni, za katere načrte bi se začelo pripravljat sedaj.

  9. Jure, zakaj postavljati vprašanje, če nanj sam odgovorjaš?
    Nikjer nisem zapisal izključujočega nasprotovanja jedrski elektrarni. Hitenje v poučevanju poučenih je nepotrebno. Strah pred tovrstnimi objekti v javnosti bo prisoten pa če se vsi razlagalci tehnologije sezujete(mo). To je tisto kar govorim. ne sprašujem na forumu o razliki med C3 in C4 fotosintezo, pa med špansko tortiljo in pohorsko omleto, pa idrijsko čipko in.. da se razumemo.
    Alternativna ideja majhnih ponudnikov energije povezanih v omrežje je po moje brilijantna. Na tehnologiji je, da išče odgovore – so predvsem rešitve in ne težave. Nekje zmeraj piha in je zemlja topla in predvsem sije sonce. Zanemarjati tehnološki razvoj in se držati uničevanja okolja in predvsem divjine (ki je skoraj ni več, tako kot ni več slona, tigra ali..) je Jure leta 2008 drugače, kot je bilo leta 1800. In še – saj nobeden, ki je debatiral na forumu ni trdil, da je to potrebno storiti jutri. Če je edina odločitev, ki jo znamo sprejeti, še en reaktor, bo še več tople vode steklo po Savi in še nekaj več reflektorjev bo osvetlilo parkirišča tovornjakov na poti iz Kijeva v Barcelono. Samo osvetlitev v noči požre elektrike za celo nuklearko (tja, seveda se nuklearke čez noč ne da ugasniti in zjutraj prižgati, da ne bo po nepotrebnem poučevanja), pa še svetloba v noči dokazano poveča incidenco raka pri ljudeh, da o nevrozah in depresijah sploh en govorimo.
    Mislim, da se samo nisva razumela. Nobene nerealne alternative na koncu ne bo zagovarjal nobeden. Tema so pač alternative.

  10. Bom malo sarkasticen:

    “Kako boste zagotovili neprekinjeno, 24/7 napajanje vseh tovarn iz inherentno nestabilnih virov?”

    ?Zakaj bi to zagotavljal ce je razvoj ocitno nekaj slabega?

  11. >>?Zakaj bi to zagotavljal ce je razvoj ocitno nekaj slabega?

    Razvoj ni slab, amak za razvoj potrebujemo energijo, veliko te, iz virov, za katere vemo, da ko napravo vklopimo, bo delala. To potrebujemo tudi za razvoj sončnih celic ipd. in dokler te ne postanejo bolj učinkovite, je edina čista alternativa jedrska energija – je edina, kjer kot odpadek nimamo kupa plinov v ozračju oziroma poplavljene doline, zagotavlja pa ogromne količine neprekinjene energije.

    james, sam sem odgovoril zato, ker v takih debatah vedno srečaš ljudi, ki napišejo enačaj černobil = vse druge jedrske elektrarne in na podlagi tega protestirajo proti jedrski energiji. To me moti, da so ljudje proti nečemu, ne da bi imeli razčiščene osnovne pojme.

  12. @Jože,

    ”Umarjevo Poročilo o razvoju 2008 prinaša medčasovno primerjavo energetske intenzivnosti Slovenije glede na druge članice EU v obdobju 1995-2005.”

    Poročilo o razvoju za l. 2008 na spletnih straneh UMAR-ja sploh še ni objavljeno, ker ga Vlada še ni potrdila….

  13. jedrska energija???
    Future water supply must come from an underground under developed, smaller population and non nuclear nation. Surface water is being contaminated worldwide. Underground water is being contaminated worldwide. Neither of the previously cited links mentions the most hazardous water contamination. All of the nuclear nations have tremendous amounts of radioactive water in storage some of it since the mid 1950s. Just one site’s leaking tanks are noted inHanford. There are hundreds more of these known sites in the US and thousands more worldwide. One site pumped 4 billion gallons of radioactive waste into the ground and raised the groundwater level by 20 to 30 feet. Several years ago there were at least 2 trillion gallons of contaminated ground water in the US. US abandons most radioactive waste disposal and leaves nuclear waste in clandestine …
    Brez komentarja!

  14. @ vsi eksperti: ali mi lahko, laiku, kdo razbije scenarij, po katerem bi gradil energetsko prihodnost človeštva na kombinaciji: a) previdno uravnotežene bioenergetike, geoenergetike in fotovoltaike, b) jedrske energije in c) rigoroznega varčevanja na točki vseh transportnih trošenj energije, ki bi jih nadomestil z masivno uporabo digitalne komunikacije v vseh vidikih “žitja in bitja”.

  15. Ko se bo nafta podražila prek 200$ / sod bo (upajmo) elektrika postala bolj zanimiva tudi za promet in hitro bo treba zagotoviti dovolj energije.
    Od vseh alternativ sta (kratko- in srednjeročno) najbolj učinkoviti jedrska energija in varčna raba energije v javni, zasebni in industrijski rabi. Vse ostalo je na ravni ljubiteljskega navdušenja in pretakanja davkoplačevalskega denarja v žepe dobro poučenih ter potrebuje kvalitativni razvojni preskok (fotovoltaika) ali pa je neuporabno za masovno proizvodnjo (polja vetrnic pomenijo simbolni konec naravnega okolja, saj “urbanizirajo” tudi tista področja, ki jih je kapital do sedaj smatral za “nekoristna” in jih je zato pustil pri miru).

  16. Anika, potem si tudi proti termoelektrarnam?
    http://www.sciam.com/article.cfm?id=coal-ash-is-more-radioactive-than-nuclear-waste

    Meni se zdijo radioaktivne saje večji problem.

    Za naslednje privzamemo 700 MW moč NEK, za sončne celice 15% izkoristek pretvorbe in 1 KW/m2 moč sonca, za vetrnice 100% pretvorba energije na gredi vetrnice v električno energijo, moč HE Boštanj 32 MW.

    Da bi nadomestili našo nuklearko z sončnimi celicami, bi jih potrebovali 4,6 km2. Ja, 4,6 kvadratnega kilometra. Pa še to bi zadostovalo samo ob zelo lepem vremenu. Če pa bi jo hoteli nadomestiti z vetrnicami, bi potrebovali ~25.000 vetrnic s premerom 20m, ki bi jih poganjal veter s hitrostjo 12 m/s ali 50 kmh. Nadomestilo pa bi jo tudi 22 hidroelektrarn, kot je HE Boštanj.

    Torej vprašanje – s čim bi ti nadomestila nuklearke in termoelektrarne? Bi se bila pripravljena odpovedat modernemu načinu življenja (koneckoncev je ni stvari, ki svojega obstoja ne bi dolgovala električni energiji oziroma jo potrebovala za delovanje)?

    Lepo je govorit drugim, čemu se morajo odpovedat. Ko pa pridete sami na vrsto, pa marsikdo ni preveč navdušen.

  17. Zagovorniki gospodarjenja na način “črne skrinjice” so trdno prepričani, da so nuklearke najbolj reprezentativni primeri uspešnosti njihove poslovne politike. Zanje je zadeva zelo preprosta. Če poenostavimo, potem v to čudo visoke tehnologije vložiš manjšo količino jedrskega goriva in potem dolgo časa pridobivaš dobiček s prodajo električne energije. Vse skupaj postane problematično, brž ko izstopimo iz umetno omejenega miselnega horizonta. Če namreč upoštevamo visoke stroške gradnej, stroške periodičnega vzdrževanja in gromozansko ceno njene dekomisije po koncu časa obratovanja, ki jo je treba plačati, potem ko ji mine uporabnost, še posebej pa, če upoštevamo skladiščenje visoko radioaktivnih, za zdravje prebivalcev nevarnih odpadkov, potem knjigovodski dobiček dobi občutno druge razsežnosti. V primeru naše krške nuklearke bo njeno zapiranje, ne glede na to, kdaj bo do njega prišlo, financirano iz sredstev zunaj njenega sistema obratovanja – financirali ga bodo namreč tisti, ki pri dobičku niso bili udeleženi. Če vsemu temu dodamo še neizračunljive socialne stroške in škodo v naravnem okolju, ki bi potencialno nastali v primeru nesreče (ki je teoretično in praktično vedno mogoča, četudi malo verjetna), potem kaj hitro izgine magična privlačnostekonomije črne skrinjice, pokaže pa se dobro skrita in neizprosno visoka entropičnost celotnega projekta oziroma nemoralnost takega početja.”
    povzeto iz skripte Razvoj in spreminjanje organizacije Visoke šole za podjetništvo

  18. @ Franc -junij 17th, 2008 at 20:10
    meni se zdi, da večina trdi ravno to, kar ste zapisali – se mi pa dozdeva, da je včasih precej strokovne trme zraven, ko se sliši tudi manj svetla plat.
    Ponavljam pa genialno Rifkinovo zamisel – majhni ponudniki energije združeni v celovit sistem po principu interneta. Še dosti odprtih tehnoloških vprašanj? Seveda. čakajo na rešitve.
    Sam mislim, da pri eksplozivnem naraščanju prebivalstva pomeni zagovarjanje biomase (od kod vraga, saj imnamo le en planet, prirast pa nikakor ne bo zadovoljil vsega) samo še zadnji žebelj v krsto divjega življenja in še hujše zločine nad pridobivanjem beljakovin za nadaljno rast populacije ljudi. Upam, da bo tehnološki napredek omogočil pretvorbo sončne energije v drugo obliko, da bomo vedeli energijo skladiščiti, da bomo.. to ap so že upanja.. in vizije. brez tega pa mi ja nobeden ne bo prodajal raziskovalca oz. znanstvenika.

  19. darja2, podaj eno resno alternativo. Kaj rabimo, da nadomestimo našo nuklearko, sem napisal zgoraj.

    Tvoj povzetek pa je poln pavšalnih navedb, ki jih tako velikokrat slišimo iz ust zelenih in naj bi jim verjeli samo zato, ker oni so “za” naravo in tako ne smemo dvomit v njihovo resničnost. Ko pa vprašaš kako neprijetno vprašanje, ponavadi v odgovor dobiš ali tišino ali zmerjanje; recimo vprašanje, s čim bi nadomestili jedrsko elektrarno ali pa čemu bi se odpovedali (izberi – mobitel, TV, računalnik, avto, kuhinjska pečica, centralno,…vse to ne more delovat brez elektrike), da bi prihranili električno energijo.

    Pa poglejmo ceno nuklearne energije.

    Strošek razgradnje bo 350 milijonov evrov po koncu predvidene 40 letne življenjske dobe. V tem času bo proizvedeno (če privzamemo, da bo NEK obratovala 80% tega časa) malo več kot 200 milijonov MWh energije. Prevedeno to pomeni 0,2 centa od vsake kilovatne ure je treba dat za razgradnjo. Veliko več bi nas stalo, če bi morali energijo, ki jo proizvede NEK, uvažati.

    In če na hitro pokalkuliramo, koliko “denarja” proizvede NEK v svoji življenjski dobi – z ceno 3 cente/kWh dobimo nekaj več kot 6 milijard evrov.

    >>Če vsemu temu dodamo še neizračunljive socialne stroške in
    >>škodo v naravnem okolju, ki bi potencialno nastali v primeru
    >>nesreče (ki je teoretično in praktično vedno mogoča, četudi
    >>malo verjetna)

    Glede na to, koliko jedrskih elektrarn deluje po svetu in koliko je bilo nesreč z resnimi posledicami za okolje, se mi zdi rahlo nesmiselno uračunavat imaginarne stroške kot razlog proti jedrski energiji.

  20. @Jure:
    Ponavljam svoj zapis na tem netu,junij 16th:

    Nekateri avtorji opozarjajo na veliko zmoto elektroinženirjev, ki se je pojavila pred več kot sto leti in se “namenoma” generira v nedogled … zato je izkoristek električne energije, ki “potuje” po žicah zgolj 10 %. Navedenega avtorja, Tom Bearden, in njegove zamisli o nepremičnem generatorju MEG ter “prosti energiji” je potrebno brati cum grano salis, a če nič drugega “kravžlja” možgane in da misliti: kaj pa če …
    Tom Bearden: “Never Mind”
    http://www.cheniere.org/articles/Never Mind – Junk Science and All That1.doc
    Dodajam odlomek:
    Never mind that the clock ticking away to the Western World’s catastrophic economic collapse over the escalating world “energy from fuel” crisis is showing 15 minutes to midnight. Not to worry; our scientific faith will hold steady. The blasphemers are being steadily and sorely chastised, and those insane notions such as cold fusion, energy from the vacuum, self-powering steam boilers using negative resonance absorption of the medium (NRAM), asymmetric electrical power systems, negative energy, antigravity, and dirty old self-powering perpetual motion machines are firmly buried on the trash pile of science. They will stay buried.
    Our noble scientific skeptical watchmen each night sound the calming message that “It’s midnight and all’s well!” And we shall continue to have the best scientific watchmen that money, prestige, power, position, and control can buy.

    In dodajam še članek istega avtorja:
    http://www.cheniere.org/articles/Solution to the World Energy Crisis – final draft2a.doc
    Odlomek:
    Solution Required:
    (1) We need a prompt and massive shift to a new energy paradigm that provides the necessary energy without consumption of fuel, taking the energy freely from the energetic vacuum/spacetime and thus producing no “dirt”.
    (2) We must have it and implement it as rapidly as is humanly possible.
    (3) Electrical engineering already deliberately excludes the new paradigm
    (4) It is not an “electrical engineering” problem, but a physics problem
    (5) The new paradigm shift must also be economically frugal, and it can be
    (6) Bits and pieces of the suitable new paradigm are available in the various
    compartments of physics, primarily needing “combining and finishing”
    (7) We urgently need a Manhattan-type “energy from the vacuum” project to produce
    and implement the new “asymmetric systems” energy paradigm area. We need it massively and we need it now.

    Advantages That Accrue:
    (1) There are known but ignored legitimate prototype COP>1.0 solutions already available worldwide, but rather rigorously suppressed. These can be substantially funded for their more rapid completion.
    (2) With the proper crash program we will quickly get clean, cheap, economical solutions to the world energy crisis at all levels We will get prompt, dramatic reduction in (a) global warming emissions etc., (b) nuclear wastes production and storage, and (c) present harmful pollution and despoiling of the biosphere.
    (3) We will get prompt, dramatic reduction in (a) burning of fossil fuels, (b) consumption of nuclear fuel rods, and (c) production of harmful wastes (nuclear and other contaminants) by specially adapting most power plants already on site, including nuclear power plants {48}.
    (4) We will also get dramatic solutions for curing and reversing most present medical diseases as well, including those now considered incurable—and also including the major debilitation effects of aging. This will follow from the development of precursor engineering and production of the proven Fogal semiconductor, in the latter program of the Manhattan-type Project.
    (5) Practical antigravity systems and space propulsion systems will be made possible very quickly. This follows from developing systems—as Bedini has done—that use negative energy (which Tesla discovered and called “radiant energy”).
    (6) Instant noise-free communications will be available almost immediately using the Fogal chip and the beginning of the very novel precursor engineering that it accomplishes. A description of the functioning of the Fogal chip is given in the seventh program of this Solutions paper.
    (7) With the final program (precursor engineering) we also get the ability to engineer mind and life, and indeed we engineer spacetime/vacuum and its structuring and dynamics With precursor engineering, we gain the ability to directly engineer reality itself, dramatically extending the present standard scientific method which uses models fitted to experimental observation only and is thus limited
    (8) Under rigorous independent laboratory tests, when “idled” at light loading, the Fogal semiconductor {51} has already demonstrated its ability to settle into precursor engineering and engineer the interacting energetic vacuum/spacetime directly Nonetheless, Fogal and his chip have been resoundingly suppressed for nearly two decades.

    Ko bomo dogradili še načrtovane hidroelektrarne in celoten sistem adaptirali v smislu Beardenovih rešitev in patentov, čez čas pa po vsem svetu uvedli pridobivanje energije iz vakuuma?, bo energetsko vprašanje rešeno. Je pa res, da je ta “tehnologija” tudi zelo nevarna, saj se lahko uporablja tudi kot učinkovito orožje: scalar weapons, a upajmo, da bomo do takrat že zreli kot ljudje. Srčno upam, da se bo kdo od fizikov, saj tu gre za vprašanje fizike, in elektroinženirjev lotil branja še drugih Beardenovih tekstov in se, če že ne povsem razjezil, pa vsaj zabaval, če zadeve ne bo povsem razumel oziroma jo povsem zavrgel, kot utopično! A kdo ve? Spremembe se ne bodo zgodile na lahek način, saj bo najtežje premagati dosedanje velikanske naftne, “nuklearne” in distribucijske lobije!

  21. Malo sem prebral stran tegale Beardona. Veliko nakladanja, nobene pametne rešitve, nekaj “further details when i patent this” ter obvezne teorije (vladne) zarote. Ne preveč upat, da bo katerikoli od “izumov” na njegovi strani v bližnji prihodnosti karkoli doprinesel k proizvodnji energije. Skoraj zmeraj se “kaj pa če…” ob branju takih strani izkaže za “never mind”, ko so ideje resno preverjene.

  22. @Jure
    Saj, saj … malo …
    Madamme Curie je procesirala več ton uranove rude, da je izločila radij in polonij, a za človeštvo bi bilo bolje, če ga ne bi … kako pa je z MEG pa še ne vemo … se strinjam “never mind” – nič ne de, če nekateri ne vedo …

    Marie (Sklodowska) Curie in Pierre Curie:
    Eventually they studied radioactive materials, particularly pitchblende, the ore from which uranium was extracted. By April 1898, Skłodowska-Curie deduced that pitchblende must contain traces of an unknown substance far more radioactive than uranium. In July 1898, Pierre and Marie together published an article announcing the existence of an element which they named polonium, in honor of her native Poland, then still partitioned among three empires. On December 26, 1898, the Curies announced the existence of a second element, which they named radium for its intense radioactivity — a word that they coined.
    Over the course of several years of unceasing work in the most difficult physical conditions, they processed several tons of pitchblende, progressively concentrating the radioactive substances and eventually isolating the chloride salts (refining radium chloride on April 20, 1902). Polonium was not yet isolated at this time.

  23. Bolje bi bilo, da človeštvo ne bi poznalo radioaktivnosti? Torej tudi rentgena, CT skenerja, pa da ne pozabim zdravljenja rakavih obolenj z obsevanjem?

    Za “zero point energy” ne vem, ali je mogoče ali ne. Vem pa, da je neodgovorno, polagat upe na nekaj tako fantazijskega in v procesu povsem ustavit napredek in izgradnjo novih kapacitet za proizvodnjo energije.

  24. M. Curie pa Einstein pa,.. proces znanstveno-raziskovalnega dela je globalen in navkljub temu, da naplavi popularne znanstvenike je njihovo delo le logična posledica “dodajanja kamenčkov v mozaik” (posledica operiranja s predznanjem, ki je objavljeno v strokovni periodični literaturi in se mu odpoveš v dobrobit vseh, ki na tematiki delajo – v dobrobit človeštva torej) – če ne bi razkričali izjemne M. Curie, bi pa bil razkričan nekdo drug. Ime tukaj ni važno, važno je, da je človeštvo dobilo znanje o radioaktivnosti. Brez njega (znanja) bi bilo vse slabše. Dokaze ponuja proces delovanja možganov sam (intrinzična lastnost razmišljujočega je, da operira s predznanjem, primerja in povleče vzrok-posledica zaključke). Tega ni mogoče zaustaviti, niti je to kakorkoli izgovor, da znanje ne uporabimo v namen dobrobiti življenja. To je edini cirkus – aplikacija znanja (bodimo moderno aplikativni).
    In znanje, to je moje mnenje v katerem sem absolutno osamljen, čeprav ga ima zapisano OZN že od druge polovice 60-ih let prejšnjega stoletja (!?), danes moramo uporabiti za zaustavitev divjega razmnoževanja človeštva (brez izjeme na vsakem košču oble), da ohranimo preostanke preostankov ekosistemov (kopenskih in vodnih) za življenje, ki iam vso pravico (popolnoma enako!) do soobstoja z nami. Tehnokratizem, ki vodi tehnološko razvito družbo odgovora za rešitev tega edinega nujnega okoljskega problema planeta, odgovora do sedaj še ni ponudil.
    Deklarativno oz. diagnostično je današnjo vizijo energetskega razvoja v Evropi povzel Franc v sladkem besednem sosledju; a) previdno uravnotežena bioenergetika, geoenergetike in fotovoltaike, b) jedrske energije in c) rigoroznega varčevanja na točki vseh transportnih trošenj energije. lepo in prav – o tem govorimo vsi prisotni, tudi avtor prispevka. težava nastopi, ko poskusimo leporečje razumeti v praksi. Zame je bioamasa precenjeno prekletstvo kurjenja drv v deželici s črnimi strehami, ki se bo v prihodnjih dneh pregrela na skoraj 40 st. celzija (in to zaradi zabetoniranosti in asfaltiranosti površin brez parkovnih zasaditev in drevoredov, ter na račun breštevilnih in prevladujočig ogabnih črnih streh, ki sevajo toploto po osnovnem naravnem zakonu, ki ga je zapisal slovenski Jožef Stefan, t.j. Stefan Boltzmanova konstanta pomnožena s temperaturo telesa na četrto potenco – a se razumemo vaški pomembneži – bos v sončnem dnevu na streho pa direkt urgenca). Ali rabimo nuklearko, če trošimo elektriko za, po zakonu nedovoljeno osvetlevanje noči in hrup (zaboga pa to lahko samo na balkanu dovolijo – open air 5 dnevni metal camp – ne zaradi gravediggerjev – zaradi divjega življenja, ki mu v teh petih dneh onemogolčijo življenja – danes imamo v prenapolnjenem svetu brezštevilne dvorane, kjer se alhko raja 365 dni v leto, ne da bi motil kogarkoli)? Ali jo rabimo samo zato, ker elektrarne ne moremo ugasniti za čez noč in jo na klik ponovno prižgati? Ali je izkop uranove rude in predelava v primerjavi z,..? Itd. Tukaj so zraven ekonomisti – ampak tukaj je zraven tudi vizija, je zraven posameznik, ki na Danskem reciklira (ločeno zbere) praktično vse odpadke, pri nas pa niti 10% (ker ga je stram, da bo sosed videl, da nosi odpadke do kontejnerja?), je.. potreba po soglasju, kaj hočemo. Če se strinjamo za nuklearko, ker tako pravi vodeča politična opcija (in pri nas je politika alfa in omega – tradicija SFRJ je na Balkanu nezlomljiva in vsaka tema je na koncu politična pa pika). Nuklearka bo, pa naj stane kar stane (pa še eden Žirovski vrh). Potem jo pač naredimo najbolje kot vemo. Ampak to po moje ni to.

  25. Nisem prebral vsega vseeno bi pa dodal tudi, če bom koga ponovil; ni mi znano, da bi slovenska znanost razvijala kakšne alternative. Medtem, ko preostanek sveta poskuša odrezati svoj kos kolača, ki ga prinašajo alternativni viri je vtis, da smo mi le potrošniki, ki čakajo, da bodo lahko nekaj kupili. Celo tisti posamezniki, ki sami poskušajo razviti nekatere rešitve dobivajo polena pod noge. Bral sem o inovatorju iz Šmarce pri Kamniku, ki mu občina na njegovi parceli ni pustila postaviti pomanjšanih preizkusnih vetrnic, mu je pa ponudila parcelo v najem!?
    Molzti teleta se mi zdi, da je pogosta praksa slovenskih oblasti ne glede na opcijo.

%d bloggers like this: