Vinjete bodo drastično zmanjšale prihodke od cestnin

Odločitev vlade o načinu uvedbe vinjet za vožnjo po avtocesti, ki predvideva enotno ceno za vse vrste osebnih vozil in tudi za vožnjo po ljubljanski obvoznici, medtem ko ohranja sedanji sistem cestninjenja z zaustavljanjem za kamione, je neumnost. Na tem mestu ne želim polemizirati s samo odločitvijo vlade za spremembo načina cestninjenja, ampak s predlagano spremembo načina cestninjenja. Vsi se verjetno strinjamo, da je sedanji način cestninjenja z ustavljanjem na cestninskih postajah izjemno obremenjujoč za okolje, hkrati pa povzroča še prometne zastoje. Prav tako se verjetno vsi strinjamo, da je najbolj primeren satelitski način cestninjenja, ki omogoča plačevanje po prevoženem kilometru. Čeprav seveda tudi ta sistem ni popolnoma pravičen, saj predlagane rešitve ne predvidevajo diferenciranega obravnavanja osebnih vozil glede na njihovo težo, starost in količino škodljivih snovi v izpušnih plinih. Hkrati je do enotne evropske ureditve satelitskega cestninjenja ter rešitve vprašanja varnosti osebnih podatkov še daleč.

Znotraj teh dveh skrajnih in neoptimalnih točk v sistemu cestninjenja je seveda vsaka druga rešitev sama po sebi neoptimalna. Toda če se je vlada – iz takšnih ali drugačnih razlogov – že odločila za spremembo sedanjega sistema cestninjenja, potem je treba med možnimi – neoptimalnimi – rešitvami najti takšno, ki je najbolj učinkovita. Sedanji vladni predlog uvedbe vinjet za osebna vozila pa ni učinkovit, ampak je, oprostite izrazu, neumen. Neumen je vsaj s štirih vidikov.

Prvič, ta način je neumen z ekološkega vidika, ker ne bo zmanjšal kolon kamionov pred cestninskimi postajami in količine izpušnih plinov.

Drugič, neumen je z administrativnega vidika, ker ne prinaša optimalnega načina pobiranja cestnine, ker ne omogoča učinkovitega nadzora, ker ne znižuje stroškov pobiranja cestnin, ampak jih zaradi stroškov tiskanja vinjet kvečjemu zvišuje, in nenazadnje zato, ker bo vodil v klientelizem glede pridobivanja posla s tiskanjem vinjet. Resnično mi ni jasno, kako bodo policija in uslužbenci Darsa zagotovili nadzor nad tem, kdo uporablja vinjete in kdo ne. Bodo uslužbenci Darsa pregledovali počasi mimo vozeča vozila na sedanjih cestninskih postajah? V čem je potem prednost vinjet nad sedanjim sistemom, saj se na ta način pretočnost mimo cestninskih postaj sploh ne bo omembe vredno povečala?

Tretjič, nepremišljen je s finančnega vidika. Minister Žerjav računa s tem, da bo letno vinjeto po ceni 55 evrov kupilo 800 tisoč Slovencev, polletno pa 2.5 milijona tujcev v tranzitu čez Slovenijo, kar bi naj letno navrglo skupaj bruto 131,5 miljona evrov. Toda, kot je opozorila Darja, minister žerjav dela najverjetneje račun brez krčmarja, saj Evropska pogodba v svojem duhu prepoveduje, da bi neka država članica diskriminatorno bolj obdavčila državljane druge članice kot svoje lastne. Cestninska obdavčitev s 35 evri tujih vozil za tranzit Slovenije pa pomeni natanko takšno diskriminatorno obravnavo. Iz tega razloga je tudi Avstrija pred desetletjem morala uvesti desetdnevne in dvomesečen vinjete. Če bo torej Slovenija pod pritiskom EU morala uvesti desetdnevne in dvomesečne vinjete, bo izkupiček bistveno manjši. Pomagajmo ministru Žerjavu in naredimo bolj realističen ad hoc izračun. Denimo, da bo letno vinjeto po ceni 55 evrov še vedno kupilo 800 tisoč Slovencev, in da bo desetdnevno vinjeto po ceni 10 evrov kupilo 1.5 milijona tujcev, dvomesečno vinjeto po ceni 15 evrov pa 1 milijon tujcev. V tem primeru bi vinjete v Darsov proračun navrgle bruto izkupiček le v višini 59 milijonov, kar je več kot polovico manj od pričakovanih 131,5 milijona.

Po drugi strani pa je pomemben neto finančni priliv od pobranih cestnin. Ni jasno, kako bodo vinjete vplivale na večji neto finančni priliv od cestninjenja, če pa Dars ne namerava odpuščati zaposlenih ampak jih namerava prešolati v učinkovite nadzornike nad uporabo vinjet? Naj spomnim, da je prav delovno intenzivno pobiranje cestnin sedaj pobralo skoraj tretjino prihodka od pobranih cestnin. Prav tako ni jasno, kakšni bodo stroški tiskanja vinjet. Bodo »požrli« 10, 15 ali 20% od pobranih cestnin?

Četrtič, vladni način uvajanja vinjet je neumen z vidika pravičnosti, ker ne omogoča plačevanja po prevoženem kilometru in ker vsa osebna vozila obravnava enotno ne glede na težo vozila in količino škodljivih snovi v izpušnih plinih.

Na podlagi zgolj teh zgornjih ad hoc argumentov je očitno, da je vladni predlog uvedbe vinjet narejen povsem na pamet in da je zato neučinkovit. Če vlada resnično želi prav zdaj – iz katerihkoli razlogov – spremeniti sistem cestninjenja, ga narediti administrativno bolj učinkovitega in finančno bolj izdatnega, naj – v vmesnem obdobju do uvedbe satelitskega cestninjenja – za domača vozila preprosto poveča povračilo za uporabo cest, ki ga plačujemo ob registraciji vozil in ga ustrezno diferencira glede na moč motorja, težo in starost avtomobila. Gre za podobno pavšalno obdavčitev kot v primeru vinjete, ki pa je bistveno bolj »pravična« zaradi diferenciacije vozil, administrativno zelo enostavna in finančno zelo učinkovita, saj odpade strošek tiskanja in prodaje vinjet. Pa še problemom učinkovitosti nadzora in s tem free-riderstva se izognemo. Poleg tega omogoča tak način pobiranja cestnin ob registraciji plačevanje za vožnjo po vseh vrstah cest, ne samo avtocest, kar je z vidika financiranja izgradnje in vzdrževanja cest seveda najbolj »pravično«.

Vendar vladi pri spreminjanju sistema cestninjenja za osebna vozila očitno ne gre za učinkovitost, niti za pravičnost. Zato je najbolj pomembno vprašanje, zakaj se vladi z uvajanjem vinjet (že s 1. julijem) tako mudi. Najbolj očiten odgovor je: zaradi jesenskih volitev. Vlada verjetno predvideva, da bo s tem ukrepom uspela pridobiti dodatne simpatije pri volivcih.

Pa bo res? Uvedba vinjet bo namreč razbremenila tiste, ki se največ vozijo po avtocestah, prizadela pa predvsem revnejše državljane in državljane iz regij z manj avtocest, ki bodo nenadoma zaradi enkratne poti po avtocesti morali odšteti precej denarja za vinjeto. Uvedba vinjet bo prizadela denimo tudi Ljubljančane, ki se ne vozijo pogosto po avtocestah, saj bodo morali zdaj za vožnjo po ljubljanski obvoznici tudi kupiti vinjeto. Določen delež Ljubljančanov pa bo prisilila, da se bodo obvoznici izognili in se preselili na mestne ceste, kar bo še povečalo gostoto prometa v mestu. Učinek bo torej prav nasproten temu, kar želi doseči vlada – preusmeriti promet z mestnih in regionalnih cest na mestne obvoznice in avtoceste.

Volivci se utegnejo počutiti opeharjene tudi zaradi ponovne uvedbe avtomobilskih nalepk. Na začetku mandata je Janševa vlada z velikim pompom ukinila avtomobilske nalepke, ki jih je uvedla Ropova vlada, kar je njen verjetno največji dosežek v tem mandatu. Morda bo njen največji fiasko ponovna uvedba nekih avtomobilskih nalepk …

Drug odgovor na to, zakaj se vladi z uvedbo vinjet tako mudi, pa se morda skriva v vprašanju, kateremu podjetju, ki si obeta posel od tiskanja vinjet, je uspel ta veliki lobistični met, da se je vlada odločila prav za uvedbo vinjet? In naprej, kako to, da se je vlada odločila, da za oddajo posla tiskanja vinjet ne bo naredila javnega razpisa, ampak neposredna pogajanja? Kako to, da minister Žerjav že vnaprej natančno »informativno« ve, da naj bi tiskanje vinjet stalo 40-krat manj od stroškov, ki jih je izračunal UMAR? Katero konkretno podjetje mu je dalo to informacijo? In še naprej, kateri stranki bo to podjetje, ki naj bi tiskalo vinjete po 40-krat nižji ceni od Umarjeve ocene, velikodušno sofinanciralo volilno kampanjo? Iz katere stranke sta minister Žerjav in predsednik vlade Janša kot glavna uvajalca vinjet?

Ko je novomeško podjetje Mirage dobilo posel za tiskanje avtomobilskih nalepk, je tedanji opozicijski poslanec Janša to označil kot vrh političnega klientelizma in korupcije. Kaj bo porekel predsednik vlade Janša tokrat, ko bo posel dobilo podjetje po njegovem izboru?

33 responses

  1. Ob vaši ponujeni rešitvi cestninjenja mi edino ni jasno kako bi za avtoceste plačali tujci? Minister po drugi strani pa računa da bodo tujci plačali levji delež.

  2. Se strinjam s pripombo ZigaK. Rad bi pa opozoril še na eno zadevo, ki bo aktualna vse dokler ne bo dan v uporabo šentviški predor. Ekološke razmere ob severni ljubljanski obvoznici ter ob Celovški do Vižmarij se bodo drastično poslabšale. Cestninski postaji Log in Torovo sta v konicah deloma ščitili LJ ( podobno kot je Pesnica ščitila MB ). Zastoji, ki so bili na CP samo 4 do 5 krat na leto, bodo ostali prav taki, samo da se bodo preselili v stanovanjsi del LJ.

  3. Zanimivo da na spletnih straneh NSi in celo Žerjavove SLS ne padajo po tleh od navdušenja nad vinjeto. Nobenega ‘telegrama podrške’ ni kakršni so običajni v takšnih primerih in nobene tiskovne ni bilo. No ja, mogoče ker je veliki petek.

  4. Po uvedbi polletnih vinjet za tujce me bo sram Avstrijca povabiti na obisk v Maribor. (Lastnemu mentorju bom moral razlagati, kako najde stari mejni prehod na Šentilju…) V Mariboru zadnje čase srečujem na ulicah, v pizzerijah, na Lentu vse več avstrijskih (enodnevnih!) turistov.

  5. Pingback: Zanimive povezave 03/21/2008 | Drugi dom

  6. JPD: Vlada verjetno predvideva, da bo s tem ukrepom uspela pridobiti dodatne simpatije pri volivcih.

    Seveda, bolj podobni bomo Avstrijcem! Edina boljsa resitev bi bile brezplacne Nemske avtoceste. Prosto po Presernu (ali Cankarju?).

  7. Že v prejšnjem prispevku avtorja JPD sem se z alternativnim predlogom JPD strinjal in se mi je zdel smiselen. A je zrdav razum v politiki dovolj pa je že druga zgodba. pa še retoričnega vprašanjsa se ne bom izognil: pa kje so tega ministra staknili – a se je vsaj enkrat ustavil na postajališčih tovornjakov, kjer so prevožene vse zelenice, kjer si tovornjakarji sami odstranjujejo betonske ovire, kjer so človeški iztrbki vsepovsod, plastike in konzerv ter izpljuvkov od pranja,.. a se je zaustavil na? A je komu jasno kakšna ciganarija je tranzit – a je okoljevarstvo res samo debata globalnih brezdelnežev in nadustost lokalnih gradbincev, ki delajk o vse ker lahko vse plačajo? Ali so prebivalci deželice prešpricali likovno vzgojo (tudi šenkanega MU torej niso zaslužili), ko so zasvinjali fasade z nerazumnimi kričečimi barvami in prešpricali osnovnošolsko fiziko, da ne razumejo problema pregrevanja črne strehe in edino možno ter historično sprejemljivo krajino z belo nbarvo in avstro-ogrskim pastelom..? A smo res že tako bedni, da je razvoj gradnja stometrskih stolpnic na ozemlju, kjer je kaj takega prostorsko fizično nemogoče? A je minister pomislil, ko je najbolj nerazvitemu delu Slovenije ponudil še eno od (razen sedmih nakupovalnih središč in steze za kegljanje) okoljskih nbedarihj – logistični center za luko Koper v vasi Lipovci v Prekmutrju? Pa, saj je od tam? A bo točno tako kot POdobnik ostal nekaznovan za svo svinjarijo, ki si jo lahko privošči zakonodajalec? A je sploh konec vprašanj, ko se ozreš skozi okno v prenaseljeni demokratični državici, ki še najbolj spominja na Bačko Palanko (glavno mesto) ali Banja Luko (Maribor npr.). A je to ta država storitev, kjer bodo vsi ti mladi rodovi današnjega baby boom-a (vse porodnišnice so premajhne, ženske pa narodne herojine ob četverčkih zaradi zdravljenja neplodnosti?) kegljali v temnih kegljiščih ob ropotu DJ-ev in se greli na biomaso posekanih gozdov tozdevno prezaraščene državice? Kako kaznovati ministra za opisane neumnosti tako, da ga bo bolelo po žepu in mu dopovedati, da njegova temno-rumena hiška s črno streho (bila v vseh dnevnih časopisih, kot jasen dokaz slovenskega dobrega okusa pomeni onesnaženje za katero nikoli ne bi smel dobiti gradbenega dovolenja in je tudi znak kako nič se nismo učili pri t.i. likovni vzgoji) pomeni žalitev dobrega okusa in uničevanje okolja (tudi urbane krajine)!?

  8. James
    Sicer nekoliko iz konteksta; mogoče se ti zdi, da si mogoče, kadaj celo zaslužil, kakšen ZU pri likovnem pouku, očitno pa je, da za opazovanje in zgodovino ne zaslužiš niti MU, o gradbeništvu pa nimaš pojma, ali pa si prešprical poglavje, ki se mu reče izolacija.
    Kakšno fasado bo imel kdo, je stvar njegovega okusa, o okusih pa se nima smisla prepirati, še bolj nesmiselno pa jih je zapovedovati – kdor se nri likovnem ni naučil tega mu pač ni pomoči.
    Menda so bile strehe včasih, krite tudi z lesom, slamo in kamenjem – kar je bilo pač na voljo in kar si je lahko kdo privoščil, kakšne barve so (bile) lesene hiše in menda je historično sprejemljivo tudi dejstvo, da se je spalo skupaj z živino v isti sobi, predstava o “historično sprejemljivi” beli urbani krajini z avstro-ogerskim pastelom in najbrž rdečimi strehami pa spada v pravljice ne pa med historina dejstva…

    Ministri imajo vsekakor večje grehe kot so njihove fasade – in vinjete bodo najbrž postale nekaj takšnega.

  9. v primeru, da se bodo uvedle vinjete s krajsim casom tj. dvomesecne ali desetdnevne, bi se IMHO povecala cena za letno vinjeto

    sej Švica pa nima toliko vrst vinjet… kako, da je pa ona uspela obdržati svoj sistem?

    v Dnevniku je bilo ta teden objavljeno kakšne se vinjete po drugih državah

  10. @Bumerang:
    ja, vem, da Svica ni clanica EU, tudi Norveška ni, ampak glede na to, da je “znotraj” EUja sem pa kdaj tudi sodeluje z EUjem – npr. tudi pri Schengenu, pa se kje…

    hotel sem povedati, da ce bi EU kaj zahtevala od Svice, bi to tudi dobila

  11. Gospod Damijan, povečanje povračila za uporabo cest je slab (ne bom rekel, da neumen) predlog, saj ne zajame tujcev, ki se vozijo po naših cestah.
    Sam sem proti uvedbi vinjet, moram pa priznati, da me je predlog letnih in polletnih vinjet pozitivno presenetil, saj je najboljši ravno glede cestninjenja tujcev – s tem je postal tudi nepremagljivo privlačen, saj igra na strune nacionalnega interesa. Hkrati je cena zdaj tako nizka, da se v EU nihče ne bo pritožil, kar bi bil pogoj za kakšrnekoli zahteve. Uvedba vinjet ima poleg dejstva, da obstoječega sistema sploh ni bilo potrebno spreminjati, le eno šibko točko: predpostavke o številu kupljenih nalepk. Če/Ker so te predpostavke preveč optimistične, je treba za odgovorne že zdaj pripraviti primerne kazni. Me zanima če je kdorkoli od vpletenih pripravljen z lastnim premoženjem (ali političnim mandatom) staviti na pravilnost teh predpostavk (npr. po sistemu “double-or-nothing”).

  12. Beduin, s to idejo o odgovornosti politikov si me prav nasmejal 🙂
    Dokaj realen scenarij se mi zdi sledeč: z vinjetami se bo pobralo vsaj 30% manj denarja od načrtovanega. Na vprašanja o odgovornosti bodo odgovori v smislu, bodite veseli, da imate sedaj boljši in cenejši sistem, o pokrivanju izgube iz proračuna pa nič. 😆
    Najbolj bodo v tem sistemu vinjet torej nastradali naivneži, ki uporabljajo javni prevoz.

  13. Mimogrede tiste črne strehe niso problematiične samo zaradi svoje grdosti (kar nedvomno so) temveč zato, ker bolano grejejo pregreto okolje. G. Zirosi z nago ritjo se za nekaj sekund usedite na njih v vročem poletnem dnevu in ste takoj v mrtvaški vežici, ki ima takisto črno streho (temperatura na črni strehi je dovolj za kuhanje in cvrtje). Mogoče nimam pojma o gradbeništvu (in izolacijah, ki preprečijo gretje notranjosti pa klima napravah, ki niti slučajno najboljše ne čistijo zraka tako kot staro drevo, pa prezračevanju prostorov, ko je stvar popolnoma enaka kuhanju bolnikov na onkološkem institutu, in še podobne neznanke v gradbeništvu – kako pa kaj šestvalentni krom v cementu g. Zirosi?) vem pa, da je slovenski fizik spisal, da je sevanje črnega telesa enako Stefan-Boltzmanovi konstanti pomnoženi s četrto potenco temperature telesa – od tukaj dalje pa naj dela zdrav razum (sevanje belega telesa naprav sevanju črnega, da malo pomagam in popeljem v svet, ki se v poletjih pregreva in pobija tisoče življenj v mestnih središčih!) v povezavi z osnovno formulo fotosinteze, globalnim gibanjem števila prebivalstva, poznavanju vloge primarnih producentov na planetu,… eh, saj bi razlagal, pa očitno nekdo misli, da lahko s kvazi argumentom (okusi so različni o njih ne razpravljamo – nič ni bolj neresno od tega) opraviči neumnosti in bolečega onesnaženja prostora drugemu (če je moteče drugemu je že vprašljivo, zato se omeji v okvir določene manj boleče nesprejemljivosti).
    še zmeraj je predlog avtorja JPD glede pobiranja cestnin najmanj slab – ostali so slabši.

  14. Spoštovana gospoda.
    Vinjete v Sloveniji so popolni kretenizem.
    Zakaj, ste v večini že napisali. Jaz bi natem mestu dodal samo še moj primer.
    Najman dva krat tedensko grem službeno iz Obale v Ljubljano in nazaj. Po sedanji logiki plačevanja plačam kot pravna oseba 2x 8,8 € = 17,6 € na teden . V enem mesecu tako plačam na tej relaciji 70,40 € oz. v enem letu je seštevek 915,20 €. Kot fizična oseba trenutno iz naslova cestnine na avtocestah recimo ne plačujem nič.
    Po logiki vinjet pa bom sedaj plačal 55 € kot fizična oseba in 55 € kot pravna za isto obdobje . Razlika je 805,20 € , ki jo ne bom plačeval.
    To bi bila matematika.
    Dejstva pa bodo verjetno sledeča.
    Kot fizična oseba bom plačeval 55 € velik del razlike skozi proračun – država menda garantira plačevanje kreditov DARS-u.
    Kot pravna oseba bom imel manjše stroške , posledično večji dobiček in spet smo pri večjih davkih.
    Iz napisanega je v mojem primeru jasno, da vinjete v osnovi dodatno obremenjujejo samo dohodke fizičnih oseb – davkoplačevalcev ali bolje – ovc.
    Če sem prav razumel enega od člankov prav na tem portalu , je strošek izgradnje avtoceste na sončni strani Alp 2,5 krat večji, kot je svetovno povprečje. Za to dejstvo v tej državi NIHČE ne odgovarja davkoplačevalcem.

    Nekaj rešitev problema pobiranja cestnine ste že opisali in praviloma so vse boljše od predlaganih vinjet. Nihče pa ni omenil nadgradnje ABC sistema za tovorna vozila. Mirne duše bi lahko en pas rezervirali za pas opremljen s čitalcem kartic za tovorna vozila in to je to. V če je tu problem. Kartice za tovorna vozila bi se recimo imenovala DEF , tarifo bi ustrezno prilagodili objavljenim cenikom in stvar funkcionira.
    Kaj pa za tiste voznike brez kartic?
    DARS naj omogoči nakup le-teh v vsaki trafiki. Za tiste , ki bodo kljub temu še naprej silili na cestninsko postajo brez kartice pa se doda na vrednost relacije še »davek na neumnost« oz. strošek fizičnega pobiranja cestine .

    Verzija na temo: Cestninske kartice naj se vežejo na prometno dovoljenje. Glede na tip vozila ( porabo, letnik, emisije) se definira cenik in …. nadgradnja tega je lahko vezava kartic na satelitsko spremljanje ….
    Ne razumem problema…..
    Če lahko telefonske pogovore zaračunavajo po celem svetu brez problemov , ne razumem , zakaj ne morejo tega narediti s stroški cestnin za avtomobile.
    Razumem samo to, da me hoče nekdo ( država?) spet žejnega peljati čez vodo , jaz pa moram to vožnjo celo plačati in se smehljati ….
    Pa še vprašanje za Velikega brata – kam boš bratec moj z vsemi podatki o mojih popotovanjih? Saj se ti bo zrolalo……

    PKJŽ

  15. »…Za tuje osebne avtomobile in kamione pa lahko do uvedbe satelitskega cestninjenja uvedemo vinjete, denimo mesečne, da izboljšamo njihovo finančno izdatnost.«

    JPD, če bi uvedli vinjete za tovornjake, bi jim morali omogočiti tudi poceni dnevne vinjete (po 8 evrov).

  16. Vprašanje za pravnike.

    Vzemimo družino v Vipavi, pri kateri imajo osebni avtomobil in poltovornjak. Oba dnevno komutirata na relaciji Vipava – Vogrsko in nazaj. Osebni avto bo rabil vinjeto ( torej bo plačal za uporabo hitre ceste ), medtem ko bo uporaba le te za poltovornjak brezplačna. Logika? To stanje seveda ne bo trajalo le do leta 2009, ko naj bi bil uveden satelitski sistem cestninjenja za tovorna vozila.
    Če bo zadeva v celoti operativna za tovorna vozila leta 2011 in osebna tja proti letu 2018, bo kar ok.

    Kar pa se prodanih vinjet tiče, nisem v skrbeh, da jih ne bi bilo prodanih toliko, kot bo potrebno. Bolj zanimivo bo videti, koliko avtomobilov jih bo dejansko imelo.

    Možnosti igranja te zero sum game je pač toliko……

  17. Jože, zelo dober članek in upam, da boš kaj podobnega napisal tudi o “bencinskem centu”, ki bi bil pa še krepko boljši način cestninjenja saj je najbolj enostaven, najcenejši in ima še cel kup dodatnih pozitivnih učinkov.

    Sicer pa je škoda živcev, še najbolj pametno je počakati teh 175 dni, da vlada za vedno spoka in se potem ukvarjati s pametnejšimi oblastniki.

    Ta vlada je takoj na začetku mandata ukinila registracijske nalepke in nad to odločitvijo sem bil izjemno navdušen in sem si rekel, če se bo tako nadaljevalo se nam pa obetajo še zelo lepi časi.
    Žal se je nadaljevalo izjemno slabo in na koncu bodo spet uvedli še slabše nalepke.
    Doslej sem rekel, da ne grem na volitve, ker ni prav dobre izbire, sedaj me je pa uvedba vinjet dokončno prepričala v to, da moram iti volit opozicijo, ker slabši od sedanjih sploh ne morejo bit.

    Lp

  18. @igor: Zdaj te pa ni sram znanca iz npr. Graza povabiti v npr. Ljubljano (da se na poti pelje čez osem cestninskih postaj, štiri v vsako smer)?

    @karlut: Se po tvoje po avtocestah vozijo le ljudje na službeni poti za 800 evrov letno ali dopuščaš tudi kakšno drugo možnost?

    @janez: Mislim, da bi morali imeti za naju dvojni sistem. Ti se na poti v Graz in nazaj ustavljaj na osmih cestninskih postajah, jaz pa bom dal na šipo nalepko. Tako boš zadovoljen ti (ker ne boš, kot nek Švicar ali Avstrijec, lepil “nekakšnih nalepk” na šipo) in bom zadovoljen jaz.

    V članku pa je precej zelo kvalitetnih in pravilnih ugotovitev, pogrešam pa predlog rešitve, ki bi po denarnici udarila tuji tranzit in bi bila mogoča še letos. Bencinski cent to ni. Sat cestninjenje tudi ne.

    Sam bi toplo predlagal, da se vinjete lepi tudi na tovorna vozila, ker se sicer dejansko ob večji količini tovornjakov spet zabaše avtocesta.

    Za končnega potrošnika so vinjete zelo praktična rešitev; bolj kot cestninske postaje in bolj kot opremljanje milijona vozil za sat cestninjenje. Niso pravična, ampak to bo rešilo sat cestninjenje – ki pa ga ne bo še vsaj štiri leta.

    Večinski volilec se za 55 evrov gotovo ne bo počutil opeharjenega – to je 4.5 evra na mesec. Toliko porabi za cestninjenje, če se zapelje v katerokoli smer v Sloveniji 30 kilometrov in nazaj.

    p.s.
    Kontrola prisotnosti vinjete je lahko z ustrezno tehnologijo tudi elektronska (brez osebja), na cestah po Avstriji pa me je kontrolirala tudi že policija. Osebja za kontrolo ni potrebno odpustiti.

    p.p.s.
    Govoriš le o ceni tiskanja, mene bolj skrbi distribucija vinjet po okolišnjih državah. Razpis o tiskanju javnost že lahko nadzira in kriči, če je kaj narobe (nenazadnje tiskajo v Avstriji, v Švici in še kje in razpis mora biti takšen, da vsi lahko tekmujejo – tu si vlada ne more privoščiti preveč grdobij, ker ji bo cela Slovenija gledala pod prste)

  19. Janez, gotovo je vlada lahko slabša od sedanje, pripadniki strank iz sedanje opozicije so že dokazano slabše vladali. Kje pa si bil takrat?

  20. @Tomaž,
    a nisi ti zagovornik minimalistične države???

    Vinjete so tako kot sedanji cestninski sistem z minimalistično državo povsem skregana saj oba povzročata obilico birokratov oz inkasantov s tem, da bodo vinjete povzročile še dodatne zaostanke na sodiščih, ki bodo morali potrjevati kazni za neuporabo in potem zadevo tudi izvrševati.
    Sicer pa samo nakup, leplenje in odstranjevanje nalepke povzročita povprečnežu eno urco dela letno kar pri miljonu nalepk povzroči voznikom cca pet miljonov po nepotrebnem zapravljenih evrov.

    Nikjer pa nisem napisal, da zagovarjam sedanji sistem, ravnotako sem zelo proti satelitskemu sistemu in pa tudi proti povračilu pri registraciji, ker povsem oprosti tujce.

    Torej nam preostane edino “bencinski cent”, ki bi kar lepo cestninil tudi tujce, ki bi pri nas še vedno veselo kupovali, še vedno cenejše gorivo kot ga imajo v sosednjih državah.

    Za tovornjake bi pa poleg tega imeli še letne vinjete, da se nam slučajno ne bi v celoti izognili plačilu cestnine.

    Treba pa je računati, da bi se z uvedbo bencinskega centa sprostilo tudi precej prostora pri sedanjih cestninskih postajah, kjer bi lahko postavili črpalke, lokale, restavracije in bi država preko davkov in najemnin še tu kar nekaj nakasirala in se hkrati ne bi v ničemer zamerila tujcem tako kot se bo z uvedbo vinjet.

    Z bencinskim centom bi pa ubili še več muh hkrati saj bi spodbujali nakup eko vozil pa tudi preprečevali porast prometa.

    Seveda pa povsem razumem, da boste vozniki športnih terencev, ki se ogromno vozite proti takemu poštenemu sistemu.

    @Ervinator,
    Pahor kolikor vem še ni bil v nobeni vladi in upam, da bo za razliko od Janše, držal dano besedo in dajal na pomembne položaje izključno sposobne ljudi ne glede iz katere opcije prihajajo.
    😉

    Sicer pa žal izbire nimam kaj dosti in bom očitno moral voliti najmanjše zlo.

    Lp

  21. Sodim med tiste, ki veliko (preveč) uporabljajo avtocesto. Hkrati mi gredo na živce kolone in trume tovornjakov. Nečloveško se mi zdi, ob pomanjkanju delovne sile, gledati »inkasante«, ki kradejo čas bogu, če bi vse to lahko delal avtomatika ali bolje domišljen sistem.
    Iz tega bi človek sklepal, da sem srečen ob vinjetah. Pa se mi nekaj zatakne:
    Prvič, ob izračunih. Kdo bo plačal razliko letnih 760€ proti 55€? Faktura zagotovo pride in to v obliki višjih davkov. Ali morda obstaja kakšna druga možnost?
    Bo na cestah manj vozil oz. manj ekološko spornih? Ne. Vozil bo še več, saj ljudje radi pokoristimo, če smo že nekaj plačali. Ukrajinci in podobni pa se bodo še vedno vozilo po cestah z »ekokatastofami«. To da so Avstrijci morali narediti tedenske variante po 11€ zaradi Eu pa je tudi jasno. Torej lahko pričakujemo vladni odgovor: ups, Evropa nas je zafrknila. Verjetno računajo na to da to itak ne bo več njihov problem ampak problem nove vlade. Birokrati z Brusla bodo zagotovo mleli pol leta. Ampak ekonomski model ne štima.
    Tudi če porušijo cestninske, bodo kolone ostale. Poglejte kaj se vsak dan dogaja Ljubljana Zadobrova! Menim da bo še huje!Cestninske postaje so pri vhodu v LJ neke vrste tamponska cona. Sedaj bo promet direktno treščil V LJ.
    Bojim se da pametne rešitve sploh ni. (satelitsko pobiranje cestnin bo ognjeni krst moral prestati na sodišču na vprašanjih pravice do zasebnost in varovanja osebnih podatkov, torej je ta sistem do nadaljnega nefunkcionalen).

    Sistem bo odstranil ABC klientalizme. Da, in bo naredil nove, tiskarske klientalizme. A nismo to temo že enkrat obdelali z nalepkami za registracijo. Halo, JJ ti si bil proti!!! (in imel si prav, da se razume, zatorej kaj počenjaš sedaj?!)

    Je res nemogoče tovorno tranzicijo spraviti na vlak? Bodo vsaj železnice bližje rentabilnosti, ceste prazen,okolje pa čisto. Zakaj se ne dela na tem! Predvolilne vinjete niso rešitev, nasprotno, so izjemno slaba rešitev in račun za to neumnost pride. Kje bo tedaj JJ, ko bo moral napadati svojo lastno zablodo oz. packarijo.

  22. @Tomaž Štih
    Mislim, da se nas večina strinja, da so vinjete za povprečnega potrošnika praktična in očitno poceni rešitev. Z vidika prihodkov od pobranih cestnin pa seveda ne bodo ugodne.
    Obdregnil bi se ob tvoj post scriptum, ki je bedast. Kontrola vinjet je težka, elektronski sistem nadzora pa prohibitivno drag. Še posebej, ker gre zgolj za dobro leto, ko bodo vinjete v uporabi. Tudi tvoj in ministrov predlog, da nadzira policija je obupen. To slabo deluje v Avstriji (pogled si avstrijske članke na to temo) in slabo bo delovalo pri nas.
    Daješ pa tudi vtis, da bi zdajšnje inkasante posadil v avte in bi oni nadzirali vinjete. Se motim?

  23. Janez, tvoj predlog je načeloma dober, vendar je z njim tudi nekaj težav. Če cestni cent ne sme biti namenski davek, je verjetno treba spremeniti kup stvari, ne nazadnje pride Darsov dolg statistično v dolg države (kar sedaj ni, saj se Dars financira in odplačuje kredite izključno iz svojih prihodkov). Vse to se verjetno da, vendar ne tako hitro. Pri vinjetah pa gre vendarle za to, da se gneče zmanjšajo že letošnjo poletno sezono. Črt, vinjete naj ne bi bile ukinjene že konec prihodnjega leta – za tovornjake bo takrat že uveden satelitski sistem, za osebna vozila pa ne.

    Pomisleki, da se z vinjetami spodbujajo daljše vožnje, so za lase privlečeni. Daljša vožnja vendar zahteva tudi več goriva. In še glede železniškega prometa: kolikor vem, EU ne dovoljuje prehudih omejitev za tovorni promet. Avstrija je želela ves tovorni promet spraviti na železnico, vendar ne sme.

    Nasprotniki vinjet nasploh “pozabljajo”, da je sedanji sistem nevzdržen in zelo neposrečen. Sedaj se moraš za plačevanje cestnin ustavljati na sredi voznega pasu avtoceste in še čakati, da plačaš. Če imaš ABC, moraš slalomirati po desni, velikokrat celo po odstavnem pasu, za cestninsko postajo pa paziti na kretene, ki parkirajo na pospeševalnem pasu (najraje na cestni označbi za prepovedano parkiranje).

    Skratka, cestninski cent je morda najboljša rešitev, vendar po mojem mnenju ni tako hitro izvedljiva, predvsem pa v sedanjih razmerah svetovnih dražitev neugodna.

  24. @Ervinator,
    Cestninski cent je mogoče uvesti vsaj tako hitro kot vinjete.

    Za oboje bo treba spremeniti oz. na novo sprejeti nekaj zakonov pri vinjetah bo pa treba najti še tiskarja(tega najbrž že imajo), razpečevalca, prodajalca, kontrolerja,…

    Taki gasilski ukrepi kot je ta, ki ima povrhu še predvolilno ceno, se vedno izkažejo kot zelo slabi in boga naslednja vlada, ki bo morala to neumnost popravljati.
    Denarja pobranega od vinjet bo naslednje leto krepko manj, ravno tako bodo naslednje leto krepko manj pokasirali davka na kapitalske dobičke,…

    Vinjete pa prav gotovo povzročajo še več prometa(npr. če bi jo kupil jaz prav gotovo ne bi šel na morje samo trikrat letno ampak minimalno desetkrat, ker bi želel nakup “čimbolje vnovčiti” in prepričan sem, da je takih velika večina.

    @Črt,
    Učinkovito kontroliranje vinjet je seveda možno, a bo stalo ravno toliko kot sedanje cestninske postaje s tem, da bodo te ostale za tovornjake in bo zato stroškov v bistvu še več kot danes.

    Vinjete pa za povprečnega in podpovprečnega uporabnika avtocest sploh niso poceni in bodo kljub predvolilni ceni, zgubili vsaj toliko glasov kot jih bodo dobili od nadpovprečnih uporabnikov.

    @4000,
    Take kot si ti pa izredno cenim.
    Kljub temu, da bi te vinjeta stala krepko manj znaš pametno razmišljati tudi bolj dolgoročno.
    Vinjete so čista neumnost, ker bo država z njimi naredila komaj pozitivno ničlo kaj šele, da bi iz dobička lahko pokrivala kredite.

    Zato bodo prejkoslej kje drugje prisiljeni dvigniti davke ali pa bodo dvignili trošarine in bomo dobili cestninski cent in zraven še glupe vinjete.

    Zato sam zagovarjam takojšnjo(ob prvi večji pocenitvi goriv, da bi bila uvedba karseda neboleča) uvedbo cestninskega centa in sočasno ukinitev cestnin in povračila za ceste pri registraciji pa bi imeli zadevo odlično in trajno rešeno, tako pa bo že čez pol leta spet cel kup kompliciranja s spreminjanjem cestninjenja.

    Žal ta vlada ni sposobna delati nič drugega ,kot samo nepremišljenih kratkotrajnih gasilskih ukrepov, čeprav bi bilo bolje, da bi jih nekaj pogorelo, kot pa, da se vsi utopimo od stalnega gašenja.

    Lp

  25. Janez, prepričan sem, da je priprava zakonov v primeru bencinskega centa veliko težja kot pa za vinjete, poleg drugega je treba upoštevati še statistični učinek glede javnega dolga, opoziciji pa bi omogočila še več demagoških in populističnih očitkov (glede inflacije ipd.), mediji bi se še bolj izživljali. Lahko rečemo, da bi morala biti vlada bolj pogumna, ampak napredek glede na prejšnje vlade je vendarle velik.

    P.s.: Da bi se nekdo več vozil nalašč zaradi tega, ker bi želel vinjeto bolj izkoristiti, se mi zdi totalna neumnost. Ampak ti verjamem, da v celotni populaciji obstaja tudi nek delež takšnih.

  26. Vec domacih in tujih ponudnikov je devignilo razpisno dokumentacijo za tiskanje vinjet, je za POP TV povedal clan uprave Darsa. Bo do prvega julija mogoce izbrati ponudnika, kaj ce se kateri od neizbranih ponudnikov pritozi in zahteva presojo drzavne revizijske komisije? Kako na vladi vedo, da bo tiskanje letosnjih vinjet (4 milijone) stalo 0,5 milijona evrov, ce ponudnik sploh se ni izbran? Je ta dejansko ze izbran, in je Dars javni razpis objavil le iz formalnih razlogov, ker to zahteva zakon? Je v predlogu sprememb zakona, ki ga predlaga vlada, predvidena moznost, da bi utegnilo priti do zamude, da ne bo treba tik pred prvim julijem tik pred zdajci zakon spet popravljati, ker bo treba ohraniti sedanji sistem cestninjenja?

    http://24ur.com/novice/slovenija/vinjete-bodo-oranzne-in-zelene.html

  27. Medtem ko vlada svoje študije o upravičenosti uvedbe vinjet ne pokaže javnosti, je Urad za makroekonomske analize in razvoj umaknil s spletne strani študijo, ki jo je naredil za prejšnjo vlado in njen rezultat ni bil v prid uvedbi vinjet. Kdor klikne na spletno stran, kjer je bila omenjena študija objavljena (http://www.umar.gov.si/arhiv/vinjete.pdf), dobi informacijo, da stran ne obstaja.

  28. Bumerang, napačno navajaš, da je UMAR študijo naredil za prejšnjo vlado. Besedilo je še vedno dostopno na spletu in v prvem stavku uvoda piše: “Vlada Republike Slovenije je na 9. redni seji dne 3. 2. 2005 s sklepom zadolžila Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, da v sodelovanju z Ministrstvom za promet (ki naj bi pomagalo predvsem pri zbiranju potrebnih podatkov) prouči ekonomsko upravičenost začasne uvedbe vinjet za uporabo določenih cest v Republiki Sloveniji.”

    Omenjena študija še ni predvidevala možnosti, da za tovorni promet ne bi veljal sistem vinjet. Skratka, parametri novega sistema cestninjenja so se od izdelave te študije (2005) bistveno spremenili.

  29. @janez
    Janez, hvala, ker si dobesedno ponovil mojo tezo o tem, da je kontrola vinjet težka/draga. Nisi ravno pojem učinkovitega pisanja…
    Seveda se pa motiš o tem, da vinjete niso dovolj poceni za povprečnega uporabnika. Tudi tako abotna vlada, kot jo imamo trenutno, namreč ne bi naredila take napake, da bi naredila vinjete predrage za povprečnega uporabnika. Ravno za povprečnega volilca je s ceno vinjet dobro poskrbljeno.

  30. studija je se vedno na spletnih straneh… sprico posodobljenih strani (logicno) stare povezave ne obstajajo vec…

  31. @Črt, kontrola vinjet bi bila seveda možna a bi na koncu bila verjetno še dražja kot pa, če bi lepo ostal sedanji sistem.

    Če bodo pa nadzirali s kamerami pa je že povprečen tiskalnik zmožen stiskati vinjeto, ki bo prevarala kamero in tudi kakšnega površnega nadzornika, ki bi gledal vinjete od blizu(čeprav ne vem kako bi to sploh izgledalo-razen morda na izhodnih postajah ampak teh je pa ogromno-v bistvu je pa potem vseeno, če bi ostal sedanji sistem).

    Svoje dni smo se zastonj vozili z vsemi trolami z doma natisnjenimi nalepkami pa jo je vsak šofer videl s pol metra in nas praktično nihče ni dobil.

    Bodo pa po mojem vinjete prav hitro ukinjene saj sem na hitro izračunal, da jih bo treba prodati miljon samo za pokritje stroškov(tiskanje, prodaja, nadzor, kaznovanje, sodišča, izvršba), prav gotovo se bo tudi kar nekaj ljudi ubilo ko se bo zakantalo v sedanje barikade na avtocesti.

    Zgubili bomo pa še ogromno ugleda, ker nas bodo tujci zasovražili saj 35€ za dve vožnji skozi Slovenijo ni tako malo povrhu bodo morali pa še nekje počakati in zapraviti uro časa z lepljenjem te glupe nalepke(in potem polletno gledanje te nagravžne nalepke na šipi nato pa še mučno odstranjevanje).

    Z bencinskim centom bi rešili praktično vse a žal ne vem zakaj za takšno rešitev ni podpore(najbrž zato, ker potem ne bi mogli več trošarin dvigovat za kakšne druge potrebe saj bi bili na zgornji meji(če bi imeli v bencin vključeno cestninjenje in zraven tudi povračilo za ceste, ki ga sedaj plačujemo pri registraciji)).

    Jože P. Damijana sem v glavnem prepričal-upam, da bo imel v naslednji vladi kaj več besede.

    Lp

%d bloggers like this: