Zanimiva tišina v slovenskih medijih po razkritju afere o USAID financiranju

Zelo glasna tišina v naših medijih po razkritju, da so slovenski mediji bili na plačilni listi USAID izpostave ameriškega State departmenta in da so “znane osebnosti” iz šov biznisa bile bogato nagrajene s strani iste izpostave ameriškega State departmenta za svoje obiske podpore pri Zelenskem. Da ne govorimo o s strani iste izpostave ameriškega State departmenta financiranih neredov Gruziji pred in po volitvah, pa o financiranju ciljnega medijskega pokrivanja oranžnih, roza in drugih barvnih revolucij…

Zgovorno glasna tišina, mar ne?

Nadaljujte z branjem

Zlagani intelektualizem vladno financiranih “nevladnih organizacij”

Western NGOs or funders have about 0 interest to acknowledge that they are creating an Orientalist elite with the funds they provide.

First, they do not see it–because the topics they think important are ipso facto proclaimed important for all even if in the Orientalist country nobody cares for them.

Second, the comprador intelligentsia will never tell them the truth b/c they would lose funding.

Third, the funders have scant contact with the domestic intellectual scene outside the NGOs they fund.

Fourth, even when they have some contact they tend to dismiss people who do not like their ideas as half-witted hillbillies not worth paying attention to & in need of re-education.

Thus, a false intellectual life is being created whose objective is to provide income to foreign and domestic NGOs.

That intellectual life exists only in the reports they write & nowhere else.

Vir: Branko Milanović, via X

Spodobnost in učinkovitost Kitajske pri uvedbi povračilnih ukrepov proti ZDA

Najbrž ste opazili sramotni umik kolumbijskega predsednika, ki se je prek družbenega medija junačil, kako ne bo dovolil pristanka ameriških letal z deportiranimi migranti. Nakar je sramotno popustil in kolumbijska vlada je morala sama plačati transfer deportiranih migrantov nazaj domov. Predsednika vlad Kanade in Mehike sta tudi prek tiskovnih konferenc zagnali vik in krik, ko je ameriški predsednik Trump napovedal uvedbo 25 % carin. Nakar sta se začela umikati in vsak zase pošiljati sporočila ameriškemu predsedniku, da bodo kanadske oblasti bolje poskrbele za preprečitev tihotapljenja fentanila v ZDA in mehiške za preprečitev ilegalnih prehodov prek mehiške meje v ZDA.

Kitajske oblasti so ravnale nasprotno. Nobenih junačenj prek družbenih omrežij, nobenih tiskovnih konferenc. Trumpovo napoved uvedbe 10 % carin so pospremile zgolj z drobno izjavo na vladni spletni strani, da obsojajo uvedbo carin in da bodo uvedle ustrezne povračilne ukrepe. In res so naredile točno to. In s stilom. V torek so predstavile tri ukrepe. Prvi ukrep je pritožba pri WTO zaradi “diskriminatornih in protekcionističnih” enostranskih carin ZDA. Drugi ukrep je uvedba 15 % carin na uvoz ameriškega LNG plina in premoga in 10 % na uvoz surove nafte. Tretji ukrep pa je začetek protimonopolne preiskave proti Googlu in napoved preiskave proti Applu. Takoj za tem se je odzval Trump, češ da bo klical kitajskega predsednika Xija glede ureditve vprašanja carin.

Kot sem pisal pred dvema dnevoma, je Trumpova metoda, da vsako žrtev (državo) izolira, nakar je izolirana žrtev pripravljena na večje koncesije, v bistvu na maksimalne koncesije, ki jih bo Trump zahteval. In edina delujoča načina proti tej Trumpovi metodi sta, prvič, da države delujejo usklajeno s celotnim arsenalom ukrepom, in drugič, da udarijo nazaj odločno in to tam, kjer ZDA najbolj boli. To pa je pri izvozu ameriških energentov in pri dostopu ameriških tehnoloških podjetij do nacionalnih trgov. Oboje boli zasebne lastnike, ki so največji podporniki Trumpa.

Kitajska to zna. Upajmo, da bodo tudi države EU znale.

Makroekonomski učinki izdatkov za obrambo: Vlaganje v orožje namesto v infrastrukturo, izobraževanje in zdravstvo?

Debata o nujnosti povečanja javnih izdatkov za obrambo se je začela in v naslednjih letih se bo pritisk za povečanje izdatkov za obrambo zelo povečal. Slovenija je sicer trenutno glede izdatkov za obrambo precej podhranjena. Do leta 2008 je delež izdatkov za obrambo znašal večinoma več kot 1.5 %, po krizi je upadel celo pod 1 %, danes pa znaša 1.3 %. Povprečni izdatki za obrambo držav Nato so v zadnjem desetletju sicer višji za okrog 0.5 odstotnih točk BDP.  Do cilja 2 % BDP do leta 2030, ki ga je te dni v Bruslju izpostavil predsednik vlade, je še daleč.

Vprašanje pa je, ali je to sploh potrebno in smiselno. Iz vidika ekonomskih učinkov so vlaganja v obrambo sicer globoko inferiorna ostalim javnim izdatkom, saj imajo bistveno nižje ekonomske učinke (multiplikator izdatkov za obrambo je nižji od 1, pri izdatkih za pokojnine je multiplikator okrog 1.4, multiplikator izdatkov za infrastrukturo pa je okrog 2), hkrati pa izrivajo druge pomembne javne investicije (za šolstvo, zdravstvo, infrastrukturo itd.), ki prinašajo višje tako srednjeročne kot dolgočne ekonomske učinke in učinke na blaginjo. Poleg tega Slovenija nima razvite obrambne industrije, ki bi lahko generirala pomembne makroekonomske učinke, zato bi se večina povečanih izdatkov za obrambo v obliki nakupa tujega orožja prelila v tujino.

Spodaj je pregled koristi in slabosti vlaganj v obrambo na podalgi pregleda empiričnih študij, generiran s pomočjo umetne inteligence. Dober pregled kot začetna točka.

Makroekonomski učinki izdatkov za obrambo so sicer večplastni ter se razlikujejo med državami in skozi čas. Medtem ko nekatere študije kažejo na morebitne gospodarske koristi povečanih vojaških izdatkov, druge poudarjajo tveganja preusmerjanja virov in dolgoročne gospodarske neučinkovitosti. Čeprav lahko izdatki za obrambo zagotovijo kratkoročno gospodarsko spodbudo in prispevajo k nacionalni varnosti, lahko povzročijo tudi izrinjanje zasebnih naložb oziroma drugih javnih naložb in kažejo nižje multiplikatorje v primerjavi z drugimi oblikami javne porabe. Oblikovalci politik bi morali skrbno pretehtati varnostne koristi izdatkov za obrambo v primerjavi z morebitnimi gospodarskimi kompromisi, pri čemer morajo upoštevati tako kratkoročne učinke kot dolgoročne razvojne cilje.

Nadaljujte z branjem

Kratka zgodovina ameriškega političnega vpletanja v Latinski Ameriki in Aziji prek NED

V vednost:

  1. There was an outcry against the shocking and illegal overseas activities of the CIA overseas in the second half of the 1970s. Investigatory commissions wagged disapproving fingers, and wholesale reform was promised.
  2. But instead of halting the black ops, the US held a series of meetings in the early 1980s which concluded that they should continue them under a nicer-sounding name. Thus the National Endowment for Democracy was born on November 18, 1983, in Washington DC.
  3. The US public and the wider world were told that the NED was designed to “support democratic institutions throughout the world through private, nongovernmental efforts”. This was misleading: the organization was and is funded by the US government.

FIRST STOP, MANILA

  1. An early NED target was the Philippines. When socialist groups were becoming popular and troublesome in the mid-1980s, NED used classic CIA techniques to steer funds to private organizations and media to artificially change political outcomes.
  2. At the time, journalists were allowed to print that NED was a CIA scam. The famous Allen Weinstein quote (“A lot of what we do today was done covertly 25 years ago by the CIA”) actually came from a 1991 interview, after about eight years of NED political interference ops.
  3. The NED got larger and busier. Intelligence historian William Blum reported: “NED successfully manipulated elections in Nicaragua in 1990 and Mongolia in 1996 and helped to overthrow democratically elected governments in Bulgaria in 1990 and Albania in 1991 and 1992.”
  4. The CIA-style illegality was often shocking. For example, the NED handed US$250,000 to an anti-Castro Miami group which in turn financed a Cuban terrorist named Luis Posada Carriles who was involved in groups which bombed hotels in Havana and blew up an aircraft.

Nadaljujte z branjem

Trumpova carinska norost je metoda

Michael Roberts je napisal točno to, o čemer sem premišljeval včeraj, ko je Trump za en mesec prestavil uvedbo carin za uvoz iz Kanade in Mehike. Večini ljudi se je zdelo norost najprej predlagati carine in jih nato umakniti. Vendar ne gre za norost, pač pa za pogajalsko taktiko. Trump z brutalnim prvim dejanjem nasprotno stran pritisne ob steno in ta je nato v strahu pripravljena narediti karkoli, da bi se izognila brutalnosti večjega nasprotnika. Kanadčani bodo tako nenadoma pripravljeni začeti preprečevati ilegalno trgovino s fentanilom, Mehičani pa sami bolje poskrbeli, da se val migrantov proti ameriški meji zmanjša.

Trumpova norost je metoda, da iz žrtve iztisne maksimalne koncesije. In Trumpova metoda je, da vsako žrtev (državo) izolira. Izolirana žrtev je pripravljena na večje koncesije, v bistvu na maksimalne koncesije, ki jih bo Trump zahteval.

Zato je potreben združen odpor proti Trumpovim pritiskom in izsiljevanjem. Države bi se morale povezati v okviru WTO ali neformalnih interesnih združenj (G20 brez ZDA, BRICS) in skupno nastopiti proti Trumpovi administraciji s skupnim dvigom carin oziroma omejitvijo dostopa ameriških (tehnoloških in finančnih) podjetij na njihove trge. O tem sem sicer že večkrat pisal, vendar naj ponovim: oligarhe okrog Trumpa bo najbolj bolelo, če zahodne države združeno ali vsaj države EU zase omejijo dostop ameriških tehnoloških in finančnih podjetij (pa tudi avtomobilskih) na njihov trg. Predstavljajte si Google, Microsoft, Apple, Amazon, Facebook, X itd., ki bi izgubili možnost prodaje na evropskih trgih.

Trumpovi norosti kot metodi je treba zoperstaviti metodo skupnega nastopa. Treba je udariti preventivno, preden Trump izvede svoje grožnje. In udariti je treba preventivno še dvakrat bolj, kot napoveduje Trump. Šele nato se bomo lahko začeli pogovarjati. In na koncu prišli do ugotovitve, da se vsem najbolj splača, če ostane trgovina prosta, kot je bila do sedaj.

Nadaljujte z branjem

Orbanov pragmatizem in zmeda v evropskem političnem kokošnjaku

Yesterday we held the first EU-summit in Brussels since President Trump was inaugurated. It was a strange gathering. Everyone in Brussels can see the Trump tornado coming, but most still think they can get away from it. They won’t.

In 14 days, Donald Trump has already turned the world upside down with a few measures. The gender madness in America is over, the financing of globalist Soros organizations is over, illegal migration is over, and support for the Russian-Ukrainian war is also over. In other words, everything that the bureaucrats in Brussels have tried to force down our throats in recent years is over.

But there is something else here. We can also say goodbye to the rules of world trade as we know them. President Trump will stand up for American interests, even against Europe. The European Union faces difficult months ahead and the bureaucrats in Brussels are going to have a tough time.

We need to make an agreement, a deal, to preserve our economic relations with the United States. And a really good deal can be made by those who not only know but also respect each other.

We always knew that President Trump would return, so we were prepared. We are constantly negotiating and we will make a good deal with the new administration of the United States.

And what about the bureaucrats in Brussels? You’ve made your bed, now lie in it!

Vir: Viktor Orban via X

Glenn Diesen: Vladno financirane nevladne organizacije so skorumpirale civilno družbo

Tale članek spodaj od enega izmed vodilnih mlajših evropskih teoretikov mednarodnih odnosov, Glenna Diesna, je obvezno branje za droben uvid v to, kako vladno financirane “nevladne organizacije” pod krinko “civilne družbe” širijo vladno propagando in kako manjšina vladno financiranih osebkov v “nevladnih organizacijah” v javnosti preglasi veliko večino družbe. To vlogo so “nevladne organizacije” odigrale tudi glede vojne v Ukrajini – brezsramno so širile ameriško propagando.

“Nevladne organizacije” so oksimoron, ker so praktično vse financirane s strani vlade. Zaradi tega je masaker, ki ga Musk in Trump delata nad USAID in NED, glavnima financerjema nevladnih organizacij po svetu, dober, kajti razkril je hobotnico in mehanizem delovanja “nevladnih organizacij” in pripeljal do bankrota in in propada večine izmed njih, ker bodo izgubile vladno financiranje. Poglejte samo dretje v ukrajinskem medijskem kokošnjaku, ko je prejšnji teden usahnilo financiranje s strani USAID. Nenadoma je zmanjkalo denarja za razširjanje ameriške propagande.

_____________

Organisations operating under the banner of “human rights non-governmental organisations” (NGOs) have become key actors in disseminating war propaganda, intimidating academics, and corrupting civil society. These NGOs act as gatekeepers determining which voices should be elevated and which should be censored and cancelled.

Civil society is imperative to balance the power of the state, yet the state is increasingly seeking to hijack the representation of civil society through NGOs. NGOs can be problematic on their own as they can enable a loud minority to override a silent majority. Yet, the Reagan doctrine exacerbated the problem as these “human rights NGOs” were financed by the government and staffed by people with ties to intelligence agencies to ensure civil society does not deviate significantly from government policies.

The ability of academics to speak openly and honestly is restricted by these gatekeepers. Case in point, the NGOs limit dissent in academic debates about the great power rivalry in Ukraine. Well-documented and proven facts that are imperative to understanding the conflict are simply not reported in the media, and any efforts to address these facts are confronted with vague accusations of being “controversial” or “pro-Russian”, a transgression that must be punished with intimidation, censorship, and cancellation.

I will first outline my personal experiences with one of these NGOs, and second how the NGOs are hijacking civil society.

Nadaljujte z branjem

Zakaj sta se Musk in Trump spravila nad USAID in NED?

USAID in NED (National Endowment for Democracy) sta v svojem bistvu dve izpostavi ameriškega State departmenta, ki počneta iste stvari kot CIA, vendar na bolj “subtilen način”. Obe organizaciji s skupaj več deset milijardnim proračunom (USAID 42.8 mlr $ v FY 2025  in NED 330 mio $ v FY 2023)) se pretvarjata, da pomagata državam tretjega sveta z razvojno pomočjo oziroma pri “vzpostavljanju demokratičnih institucij”, v bistvu pa prek financiranja projektov in prek financiranja nevladnih organizacij in medijev izvažata ameriški vpliv na politike in politične režime tretjih držav, vključno s spodbujanjem nemirov in prevratov. USAID ima dolgo zgodovino političnega vmešavanja širom držav v razvoju, vključno z Afganistanom, Ukrajino, Gruzijo, Perujem, Kubo, …, Srbijo (več kasneje). NED, katerega poslanstvo je “assists those abroad who are working to build democratic institutions and spread democratic values“, se fokusira predvsem na medije in težko boste našli državo, kjer NED ni financiral različnih medijskih projektov (tudi pri nas jih) z namenom vplivanja na “pravilen način poročanja” oziroma “širjenje demokratičnih vrednot”. V Grayzone je dobra analiza delovanja NED.

Da sta se Musk in Trump spravila nad USAID in NED (USAID je že praktično zaprt, NED sledi), je dobra novica za tiste, ki si ne želijo ameriškega političnega vmešavanja. Vprašanje je le, zakaj sta se spravila na njiju in zakaj ju hočeta uničiti. Razlagi sta vsaj dve. Prva je, da se se Trumpova administracija ni odpovedala vlogi globalnega hegemona, čeprav to trdi, pač pa je zgolj spremenila način uveljavljanja svoje moči. Te ne namerava več uveljavljati “subtilno” prek financiranja nevladnih organizacij, medijev in novinarjev, pač pa neposredno prek Trumpovega “bully” pristopa oziroma neposrednega izsiljevanja “ena na ena”. Trump meni, da bo tako privarčeval nekaj deset milijard dolarjev letno. In Musk je zadolžen za kleščenje stroškov.

Druga razlaga pa je, da bi Trump rad izgnal demokratski duh iz ameriških politik. USAID in NED sta po njegovem mnenju (ob tem, da jima očita kriminal in koruptivnost) širila demokratsko ideologijo, vključno s feminizmom in woke kulturo. In Trump si je zadal kot enega izmed ciljev, da prekine z vsemi afirmativnimi akcijami, ki kakorkoli dišijo po kulturnem liberalizmu.

Spodaj je dober komentar v MoA na to temo.

Nadaljujte z branjem