Pravkr sem prebral knjigo “House of Huawei” (napisala jo je novinarka Washington Posta), ki ob portretu ustanovitelja Huaweija, Rena Zhengfeija, in kako je zgradil razvejan korporativni imperij z največjim R&R oddelkom na svetu in prvaka z največ patenti na leto, katerega vzpon na vse kriplje poskušajo zaustaviti v zahodnih državah, vzporedno opisuje evolucijo kitajskega tehnološkega in gospodarskega vzpona po letu 1979. Knjiga sicer ni literarni presežek, je pa dobra v prikazu razlike med kitajskim in zahodnim poslovnim modelom, ki se kaže tudi v Huaweijevi prvi “delničarski pogodbi”. Zahodni poslovni model temelji na maksimi “vrednosti za delničarje” (kar vodi v aberacije glede napihovanja borznih cen, da bi menedžment obdržal službe in čim več zaslužil z opcijami). Kitajski poslovni model pa temelji na maksimi “vrednosti za deležnike”, ki pa so predvsem zaposleni in kar vodi predvsem v reinvesticije dobičkov v razvoj in v razdelitev med zaposlene (ki so v primeru Huaweija edini delničarji).

Kitajski model temelji na povečevanju blaginje ljudi, kar se med drugim kaže tudi v tem, da je Kitajski v 40 letih uspelo iz vasi izgraditi več kot 100 milijonskih mest (mesta z več kot 1 mio prebivalcev). Natančneje, uspelo ji je izgraditi stanovanja za prebivalce v teh sto novih milijonskih mestih, skupaj z moderno prometno in družbeno infrastrukturo (vrstci, šole, zdravstveni domovi, bolnišnice, upravne stavbe). Si predstavljate kakšen socialni transfer je to in kakšna je vrednost tega nepremičninskega portfelja, če bi ga ovrednotili po zahodnih cenah?

In kitajski poslovni model se kaže tudi v enormni gospodarski rasti – Kitajska danes ob 4.5 % rasti BDP uspe vsaka 4 leta povečati svoj BDP za eno Nemčijo. Si predstavljate – vsaka 4 leta gospodrasko zraste za eno Nemčijo!

No, ob tem pa zahodni mediji zadnjih 30 let neumorno vodijo propagandno kampanjo proti Kitajski v stilu, da bo zdaj zdaj kolapsirala (zadnjič sem objavil listo naslovov teh člankov). Kar se pa nikoli ne usresniči. In vsak kitajski dosežek, na kateremkoli področju, od izboljšanja blaginje do manjših izpustov CO2, opremijo s vprašanjem v naslovu članka: “ampak s kakšnimi stroški?” Tile članki sicer spominjajo na basen o lisici in kislem grozdju.

Spodaj je ena lista takšnih člankov.

________

• Global Markets – 1st quarter 2007 : China powers ahead – but at what cost?
  – Fin Law, Feb 09, 2007
• China pumps up the Cambodian economy, but at what cost?
  – Taipei Times Apr 07 2011
• Luxury Property in China: Boom, but at what cost?
  – Spears, Oct 18 2011

• Tibet: Tourism Rises, But At What Cost?
  – UNPO, Dec 28 2011
• China brings jobs to Ethiopia but at what cost?
  – Horn Affairs, May 31 2012
• China: smartphone market domination…but at what cost?
  – GFK, Feb 27 2014
• China wants the Gold but at what Cost? – Disturbing Road to Olympic Stardom
  – Linkedin, Aug 14 2016
• Podcast: China Aims for Bluer Skies Ahead, But at What Cost to Commodity Demand?
  – SPGlobal, 2017
• Peter Bart: Hollywood Has Appetite For China’s Big Bucks, But At What Cost?
  – Deadline, Mar 2 2017
• China is driving a boom in Brazilian mining, but at what cost?
  – China Dialogue, Jul 27 2017
• Chinese Tech Firms Are at the Cutting Edge of Artificial Intelligence — But at What Cost?
  – Global Voices, 28 Aug 2017
• China Invests in Environment – but at What Cost?
  – US News, Apr 20 2018
• China’s Belt and Road poised to transform the Earth, but at what cost?
  – Mongabay, Apr 24 2018
• China’s Belt and Road poised to transform the Earth, but at what cost to the environment?
  – Eco Business, Apr 25 2018
• China May Become the World’s Leader in AI. But at What Cost?
  – China File, Jul 30 2018
• President Xi pledges $60 Billion to African Countries, but at what Cost?
  – Medium, Sep 8 2018
• Vatican–China relations are warming up, but at what cost?
  – East Asia Forum, 23 Oct 2018
• Gene-edited babies: China wants to be the world leader, but at what cost?
  – The Conservation, Nov 26 2018
• China’s economy looks to be stabilising, but at what cost?
  – France24, Apr 17 2019
• China’s Big Cities Get Cleaner Air, But at What Cost?
  – Caixing, Oct 26 2019
• China’s Experimental Cure for Cancer
  China’s curing cancer faster and cheaper than anywhere else. But some worry they may be going too fast.
  – Bloomberg, Dec 12th 2019
• China is getting smarter – but at what cost?
  – BBC, Dec 24 2019
• Hou Jianbin wants to educate China. But at what cost?
  – Protocol
• A better, stronger China after the epidemic? But at what cost?
  – Think China, Feb 21 2020
• China May Forge Ahead of the Us in AI Chip Race, but at What Cost to Both?
  – CIGI, Apr 9 2020
• China’s Three Gorges Dam may be safe for now, but at what cost?
  – Dams, Rivers and People, 27 Jul 2020
• Serbia has rolled out the red carpet to China – but at what cost?
  – Euronews, Oct 08 2020
• The BRI’s Footprint in the Lower Mekong Region Myanmar, Thailand, Laos, Cambodia, and Vietnam all need infrastructure—but at what cost?
  – RosaLux, Dec 15 2020
• Chinese PD-1s secure broad reimbursement, but at what cost?
  – Pharmaletter, Dec 28 2020
• Green Transition in China: At What Cost?
  – Green Europe Journal, 16 Jan 2021
• Wuhan one year on: The city that appears safe from Covid – but at what cost?
  – Telegraph, Jan 23 2021
• China’s economy grows, but at what cost? (vid)
  – SCMP, Jan 27 2021
• China Is Imposing Strict Lockdowns To Contain New COVID Outbreaks. But There’s A Cost
  – NPR, Sep 2 2021
• China keeps virus at bay but at what cost?
  – Sioux City Journal, Sep 21 9 2021
• China keeps virus at bay at high cost ahead of Olympics
  – ABC News, Sep 21 2021
• China celebrates Meng Wanzhou’s return as a victory — even at the cost of its global image ´
  – CNN, Sep 28 2021
• Clean Air at What Cost? The Rise of Blunt Force Regulation
  – US China Dialogue, Oct 21 2021
• China Rewriting Economic Narrative – But At What Cost?
  – BMF, Oct 27 2021
• China’s ‘Zero Covid’ Efforts Come With a Cost
  – New York Times, Nov 12 2021
• China is now controlling the weather. What’s the environmental cost?
  – Euronews, Dec 9 2021
• Ultra-leftist voices are making themselves heard in China, but at what cost?
  – SCMP, Dec 24 2021

Vir: Moon of Alabama

Tole spodaj je resnično dober graf iz New York Timesa, ki kaže diametralno različne strategije ZDA in Kitajske glede investicij v tehnologije za proizvodnjo elektrike in tehnologij za uporabo elektrike namesto fosilnih goriv (baterije, EV). Katera strategija bo zmagovalna v tej tekmi?

This absolutely stunning chart comparison by the NYT might prove to be the most important geopolitical visualization of the 21st century.

The two major superpowers are each cornering a competing energy platform. China bets everything on clean energy, the US on fossil fuels.

It’s incredibly rare, probably even unprecedented in history, to see 2 superpowers making completely opposite trillion-dollar bets on the underlying technology that literally powers the world.

Let’s see how it plays out… One interesting related statistic: 87% of the Global South’s new energy investments go to clean tech, so it’s pretty crystal clear which future they back.

Vir: Arnaud Betrand

Summary

This report investigates the corporate machinery sustaining Israel’s settler-colonial project of displacement and replacement of the Palestinians in the occupied territory. While political leaders and governments shirk their obligations, far too many corporate entities have profited from Israel’s economy of illegal occupation, apartheid and now, genocide. The complicity exposed by this report is just the tip of the iceberg; ending it will not happen without holding the private sector accountable, including its executives. International law recognizes varying degrees of responsibility – each requiring scrutiny and accountability, particularly in this case, where a people’s self-determination and very existence are at stake. This is a necessary step to end the genocide and dismantle the global system that has allowed it.

Full report

Marko Golob

Vsa zadeva s povečanjem obrambnih izdatkov je v svojem bistvu »Reverse Marshall Plan«. Če je bil originalni Marshallov plan namenjen okrevanju Evrope po 2. svetovni vojni, je ta namenjen okrevanju Amerike po katastrofalnem neoliberalnem pohodu. Ta iniciativa bo zelo malo prinesla Evropi. Večina orožja oz. tri čertine je kupljeno v Ameriki, velik del preostalih evropskih kapacitet vojaške industrije je v ameriških rokah. Pozabite na narodnogospodarski multiplikator. Evropska oboroževalna industrije je senca nekdanje, pa tudi tisti sektorji, ki še imajo znanje in potencial, so na tak ali drugačen način vezani ali odvisni od Američanov.

Kaj pa vojaški aspekt? Pozabite! Jedrske velesile ne morete premagati, ker ima ultimativni »escalation potential«. Če bodo Rusi preveč ogroženi, bodo uporabili jedrsko orožje. V zadnjih desetletjih so Rusi popolnoma prenovili svoje jedrske sile in danes le-te niso samo največje, so tudi kvalitetno vodilne.

Kje je tu Evopa? Ostane pešajoča Francija z zelo ostarelim jedrskim potencialom, angleški pa je popolnoma pod ameriško kontrolo. Mislite, da bodo Američani žrtvovali svoja mesta za odgovor na ruski napad na evropska? Če to mislite, ste neskončni naivni (tako kot evropski politiki).

Nadaljujte z branjem→

Nekaj tez o tem, kaj bo odločalo na prihodnjih državnozborskih volitvah:

1. Volitve bodo referendum proti ali za Golobovo koalicijo (predvsem za ali proti stranki Svoboda), nekakšna repriza volitev leta 2022, le da z zamenjanimi akterji;
2. Drugi poudarek bo na ločnici med pro-vojnimi in pro-razvojnimi strankami, pri čemer bodo volilci razklani med podporo pro-vojni in anti-razvojni Golobovi koaliciji in podporo pro-vojni in pro-razvojni Janševi SDS;
3. Glavne teme bodo: nasprotovanje povečanim izdatkom za obrambo, nasprotovanje ali podpora izraelskemu genocidu nad Palestinci, suverenost Slovenije in razvojne prioritete Slovenije;
4. Golobova Svoboda je out (maksimalni potencial je enak volilnemu rezultatu SMC v drugem mandatu), glavna bitka bo med SD+Levica+Nova stranka na eni in SDS+NSi+Logarjevi na drugi strani;
5. Odločilna bo vloga Nove stranke; njen potencial je v zagovarjanju anti-vojnih, anti-genocidnih in pro-razvojnih prioritet in večji suverenosti Slovenije. Ob jasno artikulirani drži je njen volilni potencial med 20 in 30 %.
6. Ključ za zmago bo spet karizmatično “novo ime” Nove stranke s statusom žrtve. Jaz ga sicer trenutno ne vidim, ampak do volitev je še daleč. Dovolj časa, da se “ustvari žrtev”.

Bine Kordež

V zadnjih tednih je verjetno najbolj aktualna tema varnost države in vlaganja v obrambo. Kot običajno, se tudi pri tej temi ljudje polarizirajo, čeprav večina ne podpira povečanja obrambnih izdatkov nad 2 % BDP. Po zadnji objavljeni anketi reprezentativnega vzorca, povečanje izdatkov na 3 % BDP podpira le desetina vprašanih, 5 % BDP kot je bilo sprejeto na zadnjem vrhu Nata, pa le 5 odstotkov anketirancev.

Podpora povečanju izdatkov je torej dokaj šibka, čeprav nas obrambni strokovnjaki, pa tudi politika redno prepričujejo, da je varnost na prvem mestu. Navajajo, da moramo evropske zaveznice v  zaostrenih varnostih razmerah krepiti svoje lastne obrambne sposobnosti in odpornost. In to naj bi menda dosegli z obrambnimi izdatki v višini 5 % BDP, kar za Slovenijo danes konkretno pomeni kake 3,5 milijarde eur. Za občutek kaj pomenijo te številke navedimo, da smo lani za vse pokojnine namenili 6,7 milijarde, za zdravstvo iz javnih sredstev pa 5,3 milijarde eur.

Nadaljujte z branjem→

“The United States was forced to intervene to prevent Iran from destroying Israel.” Larry Johnson, former CIA analyst:

“Many people don’t realize that Israel was perhaps one or two weeks away from total defeat. Some say, ‘Oh, you’re just repeating Iranian propaganda.’ Well, then listen to me…”

“Israel has two seaports, and Iran closed them, so there was no sea traffic. Iran also destroyed two oil refineries — in Haifa and Ashdod — or disrupted their ability to produce fuel. Iran closed Israel’s only international airport.”

Včeraj me je zintrigiral spodnji graf, ki kaže veliko luknjo v iznajdbah v času zgodnjega krščanstva v starem srednjem veku:

Spodaj je slika s ključnimi iznajdbami v obdobju 3000 pred Kristusom in 2000 let po Kristusu (generirano spomočjo UI):

Če na podlagi te tabele naredimo graf z intervali po 500 let, se v Evropi (vključno z nekdanjo staro Grčijo in rimskim imperijem) v obdobju po propadu rimskega imperija resnično pokaže velika tehnološka luknja:

Nadaljujte z branjem→

Resnično in marsikomu težko predstavljivo, toda tale zahodna proizraelska propaganda in cenzura, s katerima se dnevno soočamo v “zahodnih demokracijah”, se lahko merita samo s tistima v času trdega socializma / komunizma. Toda tako kot so padli totalitarni socialistični režimi s prebijanjem cenzure, tako bodo padli sedanji orwellijanski zahodni režimi, ki podpirajo genocid nad Palestinci. In spet bodo mladina in umetniki tisti, ki so razgalili totalitarno naravo cenzure v proizraelskih zahodnih režimih in ki jo bodo zrušili.

Tako kot so naredili ta vikend na festivalu v Glastonburyju.

It’s fair to say this year’s Glastonbury has been an enormous headache for supporters of genocide, particularly the prime minister.

After forgetting to proscribe Kneecap along with Palestine Action, Sir Keir Starmer got in a muddle and demanded that Glastonbury axe Kneecap from this year’s line up. Only problem is Starmer made Kneecap really popular by pretending they’re terrorists and this meant the organisers refused to pull them. You can’t expect capitalists to miss out on a few quid, can you?

You can imagine how awkward this all was for the BBC. The BBC loves to air Glastonbury every year so it can pretend it’s cool and edgy while objecting to anything that makes Glastonbury cool and edgy, kind’a like your geography teacher at the school disco, if your geography teacher was covering up a genocide, that is.

BBC bosses were panicking because their neutrality guidelines mean they must agree to censorship requests from Zionist politicians. Not agreeing to those censorship requests would mean the BBC has a free speech bias rather than a pro-genocide one.

The only impartial solution was for the BBC to cut Kneecap’s performance from their live feed so you don’t hear it, like boos for Israel at Eurovision.

Nadaljujte z branjem→

Povzetek Poročila Red Electrica, Oddelek za sistemske operacije (11.6.2025) ENTSOE Incident 28A Spanish Peninsular Electrical System 11jun25 *

Povzetek glavnih ugotovitev

Popoln izpad električne energije (t. i. blackout), ki je 28. aprila 2025 prizadel špansko elektroenergetski sistem, predstavlja enega najresnejših dogodkov v evropski energetski zgodovini zadnjih desetletij. Električni mrk, ki je prizadel španski polotok dne 28. aprila 2025 ob 12:33:24, ni bil sprožen z enim samim izpadom, temveč s kaskado dogodkov, ki so skupaj presegli mejo odpornosti sistema (N-1 in celo N-2 scenarije). Čeprav so bile osnovne operativne razmere ob 12:00 še povsem v skladu s pričakovanji, je sistem do 12:33 doživel popoln kolaps. Ključna ugotovitev je, da ni šlo za en sam izpad ali motnjo, temveč za kaskado tehničnih in sistemskih pomanjkljivosti – od napačnih nastavitev transformatorjev do pomanjkljive dinamične napetostne regulacije.

Ključno vlogo pri razvoju incidenta so imele fotovoltaične (PV) elektrarne, katerih hitro prilagodljiva moč in pomanjkanje dinamične regulacije napetosti so ustvarile neobvladljive napetostne nihaje. Prvotni impulz je povzročila prisilna oscilacija frekvence 0,6 Hz, najverjetneje iz PV elektrarne v Badajozu. Kljub začetnim ukrepom za stabilizacijo sistema (zmanjšanje izvoznih pretokov, vklop reaktorjev) se je stanje zaradi nizke inercije OVE virov (obnovljivi viri sonca in vetra, kogeneracija in odpadki), počasnega odziva na spremembe napetosti in pomanjkanja dinamičnega nadzora napetosti dodatno slabšalo. Zaradi disonantnega odziva PV elektrarn (obratovanje na faktorskem nadzoru moči) je vsak padec napetosti ali sprememba tokovnega režima povzročil izgubo reaktivne moči in posledično povišanje napetosti. To je povzročilo verižno izklapljanje transformatorjev in generatorjev, kar je povzročilo še večjo izgubo proizvodnje in nadzornih zmožnosti sistema. Problem ni bil v inerciji, temveč v nezmožnosti obvladovanja napetostnih nihajev. Končni rezultat: popoln izpad električne energije na polotoku v 27 sekundah po začetnem dogodku.

Nadaljujte z branjem→