Še enkrat – EU je v drugem desetletju stagnacije. Medtem ko je rasla počasneje od drugih že prej, pa zadnjih 17 let stojimo na mestu, medtem ko drugi rastejo.

Vse, kar Donald Trump ni. Čeprav je 2-krat nategnil pol Amerike, da se bori za interese delavcev, ki so zaradi globalizacije izgubili službe. Nato pa jih nategnil tako, da je znižal davke za premožne, za preostale pa uvedel nov prodajni davek v obliki carin, s čimer bo pokrival izpad davčnih prilivov.

P.S.

V tej verziji so mi všeč predvsem kitare v drugem delu pesmi. Sicer pa je moja favorite verzija pesmi ena izmed izvedb od Marianne Faithful.

Res je bizarno, kako Trump in nejgovi najbližji svetovalci in sodelavci, ki zasedajo ključne položaje v njegovi administraciji (Navarro, Bessent, Luttnick), nimajo pojma o osnovah makroekonomije in mednarodne trgovine. Jeffrey Sachs jim je ameriški trgovinski deficit na zelo plastičen način razložil s primerom deficita na kreditnih karticah. Bolje in lepše je skoraj nemogoče razložiti.

Tudi v najbolj zmešanem, najbolj  ortodoksnem, najbolj libertarnem, najbolj proizraelskem taboru lahko pride do upora. Proti še bolj zmešanemu, bolj ortodoksnemu, bolj libertarnemu in bolj proizraelskemu predsedniku. Pa ne zato, ker bi bil preveč zmešan, preveč ortodoksen, preveč libertaren in preveč proizraelski, pač pa, ker je preveč – avtoritaren. Tokratni enoglasni upor (brez glasu proti) v republikanskem taboru je upor proti temu, da bi v času počitnic Donald Trump imenoval preveč sebi podobnih sociopatov na ključne položaje brez senatne potrditve.

Vendar ne upajte preveč, sociopatska senatna združba  se bo še naprej perfektno skladala  s sociopatskim predsednikom glede vseh ostalih ukrepov.  Enaki tiči so se našli na kupu.  In zdaj vladajo.

Senate GOP Blocks Trump’s Recess Appointments in Stunning Rebuke — MAGA Cracks Widen

In a rare show of quiet defiance, the U.S. Senate—including every Republican—agreed on August 2, 2025, to a procedural maneuver that blocks President Trump from making recess appointments during the August break. The move, pushed forward by Senate Majority Leader John Thune, was adopted by unanimous consent—a clear sign that cracks in Trump’s grip on the GOP are spreading to the very heart of the Senate.

By scheduling pro forma sessions every three days, the Senate technically remains “in session,” thereby preventing Trump from bypassing confirmation votes to fill executive and judicial vacancies—a tactic he has hinted at using amid standoffs over controversial nominees.

The Supreme Court has previously ruled that such sessions are sufficient to deny the president recess appointment power, meaning Trump can’t shove through loyalists while Congress is away. And make no mistake—this was aimed directly at Trump.

Nadaljujte z branjem→

Praktično vsi evropski politiki in komentatorji se strinajo, da je dogovor Ursule von der Leyen z Donaldom Trumpom o trgovini in investicijah, sklenjen na škotskem golf turnirju v Turnberryju, je ponižujoč in škodljiv za Evropsko unijo. Dogovor slabi mednarodno verodostojnost EU, saj ne ščiti načel recipročnosti in pravične trgovine, temveč se uklanja ameriškemu pritisku. Gospodarsko je enostranski: EU izgublja dostop do ameriškega trga, medtem ko ZDA pridobivajo prednost na evropskem. Von der Leyen je brez mandata obljubila 600 milijard evrov investicij v ZDA, kar krepi kapitalski odtok iz Evrope. K dogovoru so prispevale notranje razpoke med članicami, zlasti Nemčijo in Irsko, ki sta podlegli interesom avtomobilske industrije in tehnoloških velikanov.

Vendar dogovor še ni potrjen, saj niso dorečeni vsi detajli, parlamentarna in vladna ratifikacija pa utegneta povzročiti odpor.  EU bi morala izkoristiti še odprto priložnost za spremembo pogojev in preprečiti dolgoročno škodo.

Ursula von der Leyen’s Turnberry golf course deal has been rightly called a capitulation and a humiliation for Europe. Assuming such an accord would put an end to Donald Trump’s coercion and bullying was either naive or the result of a miserable delusion. The EU should now steel itself and reject the terms imposed by Trump.

Is this deal really as bad as it sounds? Unfortunately, it is, for at least three reasons.

Nadaljujte z branjem→

Če bo koncert dopuščen oziroma če ne bo pod izraelskim pritiskom odpovedan, od še aktivnih glasbenikov med nastopajočimi zelo očitno ne bo skupine U2, katere skupna vrednost premoženja znaša okoli 1,8 milijarde US in ki se je iz nekih njej znanih razlogov odločila za podporo Izraelu. Bo pa zanimivo, če bo nastopila skupina Bonotovega sina Elijaha Hewsona. Hewson mlajši je nedavno igral na britanskem festivalu Glastonbury kot član skupine Inhaler, kjer je javno podprl Palestince s posvetitvijo pesmi “It Won’t Always Be Like This” ljudem v Palestini.

Legendary musician and producer Brian Eno has announced Together for Palestine, a major benefit concert to be held at London’s Wembley Arena — a call for global artists to break their silence and show solidarity with Gaza.

The event will take place on Wednesday, September 17, 2025, with all proceeds going to Choose Love, a charity providing urgent humanitarian aid to Gaza.

Likened to Live Aid, it follows the model of the iconic 1985 famine-relief concerts, which drew 72,000 people in London and reached 1.5 billion viewers worldwide.

Eno describes the evening as “a night of music, reflection and hope,” inviting artists to participate by performing or lending their voices through recorded messages.

Tickets go on sale at 5 a.m. ET on August 4, starting at £35 (approx. $45). Lineup details to be announced soon.

Ko se dva mentalno neuravnovešena (bivša in / ali sedanja) predsednika jedrskih velesil medsebojno obkladata z neprimernimi besedami, pride hitro do jedrske eskalacije.  Rusija je (po besedah Medvedeva) iz preventivnih razlogov, če bi prišlo do napada na politično vodstvo Rusije kot v primeru Irana, aktivirala obrambni jedrski sistem Perimeter. Perimeter (znan kot Dead Hand) je ruski avtomatizirani (ali polavtomatski) obrambni jedrski sistem, ki je zasnovan tako, da v primeru zaznanega jedrskega napada na Rusijo, izgube komunikacije s poveljstvom in domnevnega uničenja vodstva, samodejno sproži protiudar s strateškimi medcelinskimi balističnimi jedrskimi raketami. Aktivacija sistema je predvidena le v izjemnih kriznih situacijah, ko senzorji sistema zaznajo močan seizmološki ali radioaktivni signal, komunikacija pa je izpadla, kar pomeni, da je rusko vodstvo najverjetneje eliminirano—v takšnem primeru Dead Hand zagotovlja avtomatski povračilni odgovor, ne da bi bil potreben ukrep človeškega poveljnika.

Ključ je, da gre za avtomatski defenzivni ukrep, ki  se sproži v primeru napada na rusko vodstvo. No, Trump je v odziv na to defenzivno potezo poslal še dodatni dve ofenzivni jedrski podmornici tipa Ohio (s Trident balističnimi jedrskimi raketami) v bližino ruskih voda.

Ja, besede so lahko nevarne. Še posebej, ko si jih izmenjujejo neuravnovešeni osebki.

Josep Borrell, nekdanji visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko (in avtor sramotne izjave o Evropi kot oazi in preostalem svetu kot džungli), se je po prenehanju svoje funkcije zbudil in začel razmišljati. Ali pa govoriti, česar si prej ni upal javno izreči. Zdaj je aktiven na Twitterju in kot kolumnist in predvsem zelo kritičen do evropske zunanje in varnostne politike. Odkrito govori o evropskem podrejenem, vazalnem položaju do ZDA, o škodljivosti 5 % davka na Nato in o nujnosti prenehanja izraelskega genocida v Gazi. Govori kot vsak trezno razmišljujoč inteligenten posameznik. Pozno. Ampak bolje pozno kot nikoli.

The recent NATO summit in The Hague and European Council meeting in Brussels, together with the strikes on Iran, are another reminder of the growing subordination of European foreign policy to the dictates of the White House. Broadly speaking, the European approach appears to have been to remain passive, accompanied by the odd expression of delight at the attack on Iran, and acceptance of the magical figure of 5% of GDP on defence spending in order to avert greater harm everywhere else. Yet in return this has not secured staunch support for Ukraine, nor has there been an easing of the trade war (quite the opposite), nor has it obtained any commitment on the application of Article 5 of the NATO Treaty, which the President of the United States dispatched with an offhand “it depends”.

Meanwhile, Trump continues to support the Europhobic ultraright, to the point that the future of European defence compels us to wonder whether capitulation at The Hague was worth it.

Let’s look at it from different angles. 

Nadaljujte z branjem→