Update:

Razumem, da moja prejšnja razlaga ni bila dovolj prepričljiva – vprašanje je res legitimno in kaže na potencialno šibko točko v uradni ameriški verziji dogodkov. Preveril sem najnovejše poročila (Wall Street Journal, New York Times, The Aviationist, FlightGlobal, SOFREP, Reuters in iranske vire – stanje 5. april 2026) in ti podajam bolj podrobno, nevtralno analizo, zakaj so se kasnejša letala (po podatkih večine zahodnih virov tri dodatna transportna letala) verjetno niso zataknila, čeprav so pristajala na isti ali zelo podobni improvizirani stezi.Zakaj so se prva dva MC-130J zataknila?

• Pristala sta polno obremenjena (reševalna ekipa SEAL Team 6 / DEVGRU, 160th SOAR, gorivo za FARP, oprema, deli za MH-6 Little Bird helikopterje).
• Dolgo sta stala na tleh (čas za izkrcanje, postavitev refueling pointa, čakanje na reševanje pilota, koordinacijo).
• Podlaga na stari kmetijski/puščavski stezi južno od Isfahana je bila mehka (soft sand, ilovica ali rahlo vlažna od nočne rose) – velika teža letala (nad 75.000 funtov / 34 ton) je povzročila, da sta se usedla globoko v podlago in izgubila možnost vzleta.

Nadaljujte z branjem→

Goldman Sachs v poročilu „Are We Running Out of Oil?“ analizira, ali bo zaradi največjega naftnega šoka v zgodovini (zmanjšanje izvoza iz Perzijskega zaliva za ~16–17 mb/d zaradi blokade Hormuškega preliva) prišlo do resnih pomanjkanj nafte in rafiniranih produktov v bližnji prihodnosti. Analiza je usmerjena v državno- in produktno-specifične trge, pri čemer se osredotoča na Azijo kot najranljivejšo regijo (predstavlja tretjino globalne povpraševanja po rafiniranih naftnih produktih), saj se zadnji tankerji iz predvojnega obdobja izpraznijo aprila 2026.

Poročilo opozarja na kritično nizke zaloge petrokemičnih surovin (nafta in LPG), možne prenose fizičnih manjkov med proizvodi v več azijskih državah ter potencialno destrukcijo povpraševanja in padec cen, če se blokada podaljša.

Uporablja tri pristope: (1) hipotetični šok brez izvoza iz zaliva, (2) prilagoditve uvoza/izvoza ter (3) uporabo domačih zalog. Sklep je jasen – fizični „air bubble“ se premika proti Aziji in Evropi, kar bo vodilo v pomanjkanje določenih produktov in morebitno recesijsko destrukcijo povpraševanja, če se Hormuz ne odpre.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je (s pomočjo umetne inteligence) nevtralno zapisan povzetek ameriške “reševalne akcije” v pokrajini Isfahan in kakšne naj bi bile dejanske ameriške izgube pri tem “velikem uspehu”. Čeprav je ključno vprašanje, kaj so ameriška transportna letala dejansko počela tako globoko v Iranu (400 km v notranjosti) in pokrajini, kjer se nahajajo ključni iranski jedrski objekti. To slednje bo v naslednjih dneh najbrž dobilo boljša pojasnila.

______

Reševalna akcija (combat search and rescue – CSAR) za drugega člana posadke F-15E Strike Eagle se je izvedla v noči iz 4. na 5. april 2026 približno 400 km globoko v notranjosti Irana, na območju stare kmetijske letalske steze (geolokacija okoli 32.221360, 51.901322) v puščavsko-pogorskem predelu južno od mesta Isfahan v provinci Isfahan. Ameriške specialne sile (vključno z elementi Navy SEAL Team 6 in 160th SOAR) so pristale na oddaljeni lokaciji, kjer se je ranjeni pilot skrival več kot 24 ur po izstrelitvi iz sestreljenega letala. Operacija je potekala pod okriljem noči z obsežno zračno podporo in dezinformacijsko kampanjo. Iranski viri (IRGC, Fars, Tasnim) so objavili geolocirane fotografije in video razbitin v tej provinci, ki jih zahodni mediji (CNN, Reuters, NYT) delno geolocirajo v južni Isfahan. Global21 poroča o uporabi stare kmetijske letalske steze in trdi, da je Iran pripravil veliko zasedo.

Lokacija je bila blizu Isfahana (južni del province), približno 400 km od meje. Isfahan je pomembno iransko jedrsko in vojaško središče (Isfahan Nuclear Technology Center in bližnji objekti), vendar se reševanje po vseh razpoložljivih virih ni dogajalo neposredno na jedrskih objektih, temveč v oddaljenem puščavskem/pogorskem predelu iste province. Iranski viri (Fars, IRGC) in zahodni mediji (Reuters, Al Jazeera, CNN) to lokacijo dosledno omenjajo kot območje dogodka. Global21 opisuje operacijo kot primer, kjer Iran „dovoli vstopiti, a izhod postane pravi problem“. Glede poteka in izgub obstajajo močno nasprotujoče trditve:

Nadaljujte z branjem→

• Price increases since the start of the Iran war…
• Jet Fuel: +95%
• Sulfur: +73%
• Heating Oil: +68%
• WTI Crude Oil: +66%
• European Natural Gas: +57%
• Brent Crude Oil: +50%
• Diesel: +49%
• Urea: +48%
• Gasoline: +43%
• Fertilizer: +31%
• Palm Oil: +20%

Marko Golob

Jutro so preplavila poročila o menda »briljantnem« reševanju, kot pravi Trump, sestreljenih ameriških pilotov lovca bombnika F-15E na območju Isfahana. Da greš reševat pilota 400 km globoko v sovražnikovo zaledje, na področje, kjer ima nasprotnik locirane strateške jedrske objekte, moraš imeti jajca iz jekla. Iz tega vidika globok poklon vsem, ki so bili neposredno udeleženi v tem.

Se je pa potem iz ure v uro vse bolj izkazalo, da akcija ni bila tako gladko izpeljana kot nam je bilo prvotno sporočeno. Spodaj so naštete  ameriške izgube, rezultat hudih bojev z iranskimi Basiji (paravojaško iransko organizacijo trdnih pristašev verskega režima):

US Army aviation izgube med reševanjem pilotov lovca F-15E po ruskih virih (https://news-pravda.com/russia/2026/04/05/2212531.html ):

Nadaljujte z branjem→

Česa tako neuravnovešenega, tako vulgarnega, izraženega s strani velesile, še nismo videli. Vsaj tam od časov Adolfa Hitlerja naprej.

Je pa to izbruh togote neuravnovešene narcistične osebe, ko realizira svojo nemoč.

Iran ina seveda bistveno boljše karte in se na Trumpove izbruhe ne potrebuje odzivati. Iran z ignoriranjem Trumpa psihološko cvre. Iran selektivno odpira Hormuz na podlagi individualnih dogovorov z državami in dokazuje, da je gospodar ožine. In kadarkoli lahko prek Hutijev zapre ožino tudi Bab Al-Mandab v Rdečem morju. In kadarkoli lahko z eno raketo zapre zadnjo možnost Savdijcev, da prek naftovoda proti Yanbuju pošiljajo nafto prek Rdečega morja v Evropo.

Two things that I like about this Trump quote:

1. The strategic stupidity of threatening Iran like this when it holds the Bab el Mandeb card and can shut down the Red Sea in 5 minutes notice, causing global havoc; when it has allowed substantial parts of the Gulf to keep operating, but can bring everything to a stop, sending oil prices to $200+, and also when it has major escalatory cards against Israel and other colonial hubs in West Asia.
2. The ridiculous attempt by Trump to sound like he’s a blue collar, simple, hard-working American, while growing up in a family of German slumlord billionaires.

The military power, the conviction and the self image: all fake.

Dve zadnji sliki.

Prva je grožnja, ki sledi iz izraelskega obstreljevanja jedrske elektrarne Bushehr, kjer so v četrtem napadu poškodovali zaščitni ovoj elektrarne. Rusija je že umaknila osebje, ki upravlja z elektrarno. Problem uničenja te elektrarne je, da jedrsko sevanje zaradi gorate pregrade sploh ne bi prizadelo Irana, bi pa prizadelo vse zalivske države zaradi nradioaktivnega oblaka in zaradi nradioaktivnega okuženja morja. Iz tega sledi nujna zaustavitev naprav za desalinizacijo vode, zaradi česar lahko zmanjka med 40 % v nekaterih in 80 % pitne vode v drugih zalivskih državah. To pomeni  humanitarno katastrofo. Z njo se igrata Izrael in ZDA kot njegov sponzor.

Nadaljujte z branjem→

 To je star rek v financah – finančni trgi lahko ostanejo iracionalni dlje, kot lahko gospodarstvo ostane solventno. V tem konkretnem primeru je razlika seveda v tem, da Iran ni iracionalen, pač pa se racionalno bori za svoje preživetje. Da ga ne doleti usoda Iraka, Libije, Sirije, Venezuele itd.

Natanko to se bo zgodilo,  Gre za inovativen in eleganten pristop Irana k poplačilu vojne škode v času te vojne. Način, s katerim bi se lahko strinjale tudi ZDA in zalivske države, saj je sicer Iran zahteval plačilo vojne škode neposredno od njih. Za zalivske države je to tudi neprimerno boljši “deal” kot Trumpov predlog (kolikor je verjeti medijskim zapisom, naj bi Trump od zalivskih držav zahteval plačilo 5,000 milijard $, da nadaljuje vojno z Iranom in 2,500 milijard $, da preneha z vojno).

Gre za potencialno zelo velike (in permanentne) fiskalne prihodke iranske države. Ob pristojbini 2 mio $ za ladjo in 120 ladij dnevno, to pomeni 280 mio $ dnevnih prilivov za Iran, na letni ravni pa 87.5 milijard $. Glede na to, da nekatere večje ladje plačujejo tudi po 4 mio $ za prehod, lahko računamo, da bo povprečna pristojbina za ladjo okrog 3 mio $. Kar pomeni 360 mio $ dnevno za iranski proračun oziroma dobrih 131 milijard $ letno.

Kdor je od napovedovanega govora ameriškega predsednika Donalda Trumpa v sredo zvečer stavil na deeskalacijo in ameriški umik iz vojne v Iranu, se je uštel. Trump je z napovedjo, da bo z močnim bombardiranjem Irance »poslal nazaj v kameno dobo, kamor spadajo« napovedal efektivni globalni gospodarski kolaps.

Dejstvo je, da ZDA vojaško ne morejo poraziti Irana. Iran je ogromna gorata trdnjava s 100 milijoni prebivalcev, zaprta iz vseh strani z visokimi gorskimi verigami, na kateri so si doslej vsi polomili zobe. Rimski cesar Valerijan pred skoraj 2.300 leti, ki je bil z vojsko okoli 60–70 tisoč vojakov poražen s strani perzijskega kralja Šapurja (Valerijan je bil ujet živ, umrl je v perzijskem ujetništvu, njegovo kožo naj bi ustrojili in obesili na zid). In nazadnje, ko se je iraški napad na Iran leta 1980, kjer je Sadamova vojska štela med 200 in 240 tisoč vojakov, končal z iraškim umikom in v kateri je umrlo po ocenah med 105 in 200 tisoč iraških vojakov.

Nadaljujte z branjem→