V sedanjem globalnem kaosu, ki večinoma izvira iz ponesrečenih ameriških aktivnosti, Kitajska konsistentno ostaja nevtralna. Nekateri pravijo temu oportunizem. Glavni razlogi za kitajski nevtralni oportunizem so vsaj štirje. Prvi je ta, da Kitajsko prvenstveno zanimata globalni mir stabilnost, ker ji to omogoča neovirano trgovino in investicije širom sveta. Vojne so slabe za posel. Razen za prodajalce orožja.
Drugi je ta, da je Kitajska še vedno v fazi “maksimiranja globalnega tržnega deleža” in ne v fazi “zaščite dominantnega tržnega deleža” kot ZDA. Zato ji še ni treba igrati vloge globalnega policaja in se vmešavati v notranje zadeve držav ali konflikte med državami.
Tretji je ta, da tudi kadar Kitajski določene disrupcije ali nestabilnosti škodujejo, kot so denimo napadi Hutijev na ladje, ki plujejo proti izraelskim pristaniščem, se Kitajska odreka neposrednemu vmešavanju, ker ni razloga, da bi pomagala ZDA pri reševanju kaosa, ki so ga same zakuhale. Le zakaj pomagati nekomu, ki ti nonstop meče polena pod noge in te favlira na vsakem koraku?!
Četrti in morda celo glavni razlog pa je v starodavni kitajski konfucijski filozofiji – v iskanju družinske in družbene harmonije. Kitajska v svoji nekajtisočletni zgodovini, ko je bila daleč največje gospodarstvo na svetu, ni nikogar napadla (če zanemarimo konfikt z Vietnamom leta 1979), pač pa je zgolj konsolidirala svoje meje prek gradnje Velikega kitajskega zidu ali obmejnih konfliktov z Indijo.


You must be logged in to post a comment.