… če poslujete s kriptovalutami ali imate digitalno platformo za komunikacijo. To je nauk zgodbe o aretaciji Pavla Durova, ustanovitelja Telegrama (državljana Združenih Arabskih Emiratov, ki je pred leti dobil francosko državljanstvo po posebnem postopku in ki naj bi ga v past zvabil francoski predsednik Macron s povabilom na večerjo).

No, problem EU je, da je v svojih aktivnostih prepotentna. Daje si preveliko težo glede na njeno zelo majhno težo v svetovni populaciji ali svetovnem BDP (zgolj 15 % po metriki BDP po kupni moči). Kateremu lastniku digitalne platforme ali izdajateljem kripto valut bo še mar, če ena EU sprejema restriktivne ukrepe glede obojega? Kdo je EU?

Just wait for it. A European Union country will soon issue an arrest warrant for Satoshi Nakamoto, who will stand accused of having invented a platform which he has persistently failed to control.

The crypto industry should be very concerned about the arrest in Paris of Pavel Durov, the founder of Telegram. It’s not only the fact that Telegram is the second most popular platform for the crypto industry after X.

It’s the fact that what happened to Durov could soon happen to any crypto CEO — and indeed any tech entrepreneur.

Durov was arrested, broadly speaking, because of his failure to fight illegal content on his social media platform. The EU Digital Services Act makes operators of digital platforms responsible for the content.

Thierry Breton, the EU industry commissioner, even went so far as to write to Elon Musk earlier this month.

He told the tech billionaire that his interview with former President Donald Trump would constitute a violation of the act, presumably on the grounds Trump disseminates falsehoods the moment he opens his mouth.

Brussels later denied that it had given Breton permission to send the warning to Musk.

Nadaljujte z branjem→

No, to je razlog, zakaj bo Trump letos (zelo verjetno) zmagal na ameriških predsedniških volitvah: inflacija je slaba in desni volilci za inflacijo vedno krivijo vlado.

Trumpu ni treba nič drugega kot govoriti o “Bidnovi inflaciji”

Dobra analiza ruskega “razvojnega” modela v zadnjih treh desetletjih. Modela, ki je bil všečen zahodnim državam in nekaj desetim ruskim oligarhom (ki so uživali v žarometih elite na zahodu). Toda ta model Rusiji ni prinesel razvoja, pač pa zgolj ozko koncentrirano gospodarstvo brez pomembnega domačega tehnološkega razvoja in inovacij in brez razvite industrije. In s tem seveda veliko uvozno odvisnost pri kapitalskih in potrošnih dobrinah.

No, tega modela je očitno konec. Rusija se bo morala spet industrializirati. Zato so bile zahodne sankcije po ruski invaziji na Ukrajino najboljša stvar, ki se je iz razvojnega vidika lahko zgodila Rusiji.

Pa recite, da se je profesor mednarodnih odnosov John Mearsheimer leta 2015 zmotil…

With Glenn Diesen, John Mearsheimer, Chas Freeman, Jeffrey Sachs & Lawrence Wilkerson

Čez vikend se je na twitterju razvila zanimiva debata ob dejstvu, da naj bi Češka po realni blaginji (BDP na prebivalca po kupni moči; v nadaljevanju BDP per capita PPP) prehitela Slovenijo. Glede na to, da so bile tiste šte ilke zbrane iz različnih virov (problem razlik v metodologijah), je spodaj kratka primerjava nekdanjih socialističnih držav iz Vzhodne in Srednje Evrope po BDP per capita s podatki iz istega vira (Eurostat). Prva slika spodaj kaže primerjavo nekdanjih socialističnih držav po kazalcu realnega BDP per capita (stalne cene iz 2010). Slika kaže, da je bila Slovenija med vsemi nekdanjimi socialističnimi državami vedno najbolj razvita in da je to prednost realno obdržala. Najbližja zasledovalka Češka se je vmes Sloveniji sicer močno približala, vendar je do izbriha Covida. Slovenija je (skupaj s Poljsko) Covidno krizo med vsemi najbolje obvladala. Zasluga gre tedanji Janševi vladi in velikemu stimulus programu, ki je Slovenijo že v drugi polovici 2020 potegnil iz krize. V času janševe vlade so tudi zaštartali velike infrastrukturne projekte (Drugi tir, druga cev predora Karavanke), kar je poganjalo rast tudi po letu 2020.

Zgornja slika tudi kaže temno plat slovenske gospodarske dinamike po finančni krizi iz 2008. Slovenijo je kriza podobno prizadela kot druge države (razen Poljske in držav Zahodnega Balkana), vendar so v ostalih državah krizo hitro rešili, čemur je sledilo (bolj ali manj) hitro okrevanje. V Sloveniji smo s sanacijo bank čakali 5 let, kar je krizo podaljšalo na 5 let (okrevanje se je začelo šele v drugi polovici 2013) in potrebovali smo 10 let, da se vrnemo na raven realnega BDP iz leta 2008.

Zelo zanimiva je še “teflonska” gospodarska dinamika Poljske. Poljsko gospodarstvo je najbolj neobčutljivo evropsko gospodarstvo na krize. Poljska je svojevrsten fenomen. Ni je prizadela niti tranzicijska kriza iz začetka 1990-ih (ko je Slovenija izgubila 20 % BDP, nekatere države pa tudi do 60 % BDP), niti finančna kriza iz 2008, tudi Covidna kriza iz 2020 jo je komaj oplazila. Poljska je res svojevrsten fenomen po svoji robustnosti gospodarstva (več kasneje). 

Nadaljujte z branjem→

Je po kontroverzni aretacijI Pavla Durova, ustanovitelja Telegrama (z obtožbo, da je na svoji aplikaciji “omogočil delovanje preprodajalcem mamil in spolnim kriminalcem“, zdaj na vrsti Elon Musk? Ne, seveda ne, kajti po eni izmed teorij zarote je aretacija posledica dejstva, da naj nbi nekateri na Telegramu objavljali občutljive izraelske podatke, do katerih so se dokopali hekerji, medtem ko je Musk v zelo dobrih odnosih z izraelskim predsednikom vlade Netanyahujem. Je v nevarnosti Mark Zuckerberg, lastnik aplikacije Instagram, ki je pod plazom kritik zaradi omogočanja zlorab mladoletnikov? Ne, seveda ne, kajti isti Zuckerberg (ob pravi genski sliki) – kot pravi Elon Musk – omogoča ameriškim oblastem filtriranje vsebin in dostop do podatkov uporabnikov.

Je pa spodnji intervju z Durovom zelo zanimiv. Predvsem v delu, ki govori, da največja nevarnost svobodi govora danes niso vlade, pač pa Apple in Google, ki filtrirata informacije, do katerih lahko dostopajo uporabniki. No, slednja pa imata licenco za delovanje le tako dolgo, dokler dovoljujeta vladam poseganje v dostopnost vsebin in dostop do informacij o uporabnikih njihovih storitev.

Torej licenca za spletno platformo in prostost lastnika platforme sta v tesni korelaciji s sodelovanjem z obveščevalnimi agencijami ZDA (in z dobrimi odnosi s tistimi, ki so nad vlado ZDA).

Nov članek na ekonomskem portalu VoxEU prinaša zanimivo analizo učinka evropske cenzure dveh največjih ruskih državnih medijev v evropskem medijskem prostoru (Russia Today in Sputnik). Raziskava ugotavlja, da je bila evropska “cenzura za zaščito demokracije” učinkovita, vendar zgolj kratkoročno:

This column explores the EU ban on Russian state-led news outlets after the 2022 Russian invasion of Ukraine to find out whether censorship curbs the spread of slanted narratives. While the ban did reduce pro-Russian slant on social media, its effects were short-lived. Increased activity by other suppliers of slanted content that was not banned might play a role in mitigating the ban’s effectiveness.

Zelo kmalu se je “razširjanje proruskih stališč” razširilo na družbena omrežja, ki pa jih vlade (še) ne morejo obvladovati. Zato avtorji predlagajo “regulacijo” vsebine na družbenih omrežjih:

Our study points to the crucial role of other suppliers who are filling the void created by censoring core outlets. This reflects the changed nature of media regulation in the context of social media, where many users can create and spread information at low costs. The ability and willingness of other users to take action seem to limit the effectiveness of large-scale regulatory measures targeting big outlets. Successful policy interventions need to account for these limits of large-scale regulatory measures in the context of social media.

Nadaljujte z branjem→

Meni dva najbolj všečna vokala na slovenski sceni. Je pa res, da pri obeh – Severi in Galu – pogrešam več kreativnosti. S tema vokaloma bi lahko delala čudeže.