Slovenija z morebitnimi ameriškimi carinami zaradi nizkega deleža izvoza v ZDA ne bi bila bistveno neposredno prizadeta, bi pa bila bolj prizadeta posredno prek dobav drugim evropskim podjetjem, predvsem nemški in francoski avtomobilski industriji.
ZDA so šele na 22. mestu po deležu v slovenskem izvozu. Lani smo v ZDA izvozili za 790 mio eur, kar je predstavljalo 1.4 % celotnega slovenskega izvoza (za perspektivo: lanski slovenski izvoz je znašal 55 mlr eur).
Trumpova bum-bum diplomacija, kot se kaže v obrisih glede na izbrane osebke za ključne pozicije (glejte Bloombergov newsletter spodaj), je najbolje opisana z zgornjim naslovom. Ključni cilj Trumpa naj bi bil hitra umiritev “nestrateških” konfliktnih področij (Ukrajina, Rusija, Gaza, Iran), da bi se lahko posvetil sovražniku št. 1 – to je Kitajski. Kitajska je edina, ki zares ogroža globalno (gospodarsko, tehnološko in politično) hegemonijo ZDA.
K temu je treba dodati še obrise napovedane strategije glede zaustavtve vojne z Ukrajino, kot jo je skiciral Mike Waltz, najverjetnejši bodoči svetovalec za nacionalno varnost. Ta strategija naj bi izgledala takole:
Na ta način naj bi Trump Rusijo prisilili v pogajanja in hkrati dal bonbonček Ukrajini, da bo lažje pristala na pogajanja.
Že prejšnji teden pa je pricurljal obris predloga iz Trumpovega kroga glede bodoče mirovne rešitve za Ukrajino. Ta bi v grobem izgledala tako:
No, zanimivo bo videti ruski in evropski odziv na te obrise predlogov. Pomembno pa je, da se pogovori o mirni rešitvi vojne sploh začnejo. Naj diplomacija namesto orožja poišče rešitev.
Toda, če bi vsebinsko komentiral te idejne skice, bi bil prvi komentar: Good luck with that.
Z naslednjim dnem po Trumpovi zmagi je bilo v evropskih institucijah spet dovoljeno govoriti o možnosti mirne rešitve vojne v Ukrajini. Bilo bi bizarno, če ne bi bilo kriminalno.
Absolutely extraordinary “saying the quiet part out loud” moment. Remember Thierry Breton, who until recently was one of the top EU officials?
He just admitted on French TV that before Trump’s election, in the EU institutions they had “absolutely no right to speak” about stopping the war in Ukraine. But now that Trump is elected, he rejoices they can finally speak about it.
Think about what that reveals about the EU today: we can’t even openly speak about (let alone act towards) ending a war on our own soil if it’s not US policy. Beyond insane.
That’s the full quote: “I was listening to you before returning here, and I said to myself while looking at you – all, it’s incredible. The elections took place yesterday, and today we are talking about something that we did not want to see, that we could not conceive. Meaning the conditions to stop the war in Ukraine. It was again something that we didn’t even allow ourselves to mention! In any case I can tell you, in the European institutions, it was something that was really something on which we had absolutely no right to speak! And well now here it is, we are here. Trump is an accelerator. We are witnessing an acceleration.”
Vir: Arnaud Betrand via X
Poglejte spodnjo deklico.
Kje so intelektualci na levi in desni strani? Kje so zahodni mediji? Zakaj nihče ne obsodi tega zločina in genocida nad Palestinci? Zakaj v OZN tega ne obsodijo? Zakaj OZN ne uvede mednarodnih sankcij proti Izraelu? Zakaj so se vsi potuhnili? Koga ali česa se vsi tako bojijo? Izraelskega lobija in kapitala, povezanega z njim?
Tja, spodnje samospraševanje Fareeda Zakarie na pro-liberalnem mediju CNN je navrglo tri izmed štirih ključnih razlogov za landslide poraz demokratov na teh volitvah: imigracije, javna percepcija procesov proti Trumpu kot političnega preganjanja in nekontrolirano serviranje “woke kulture” volilcem s tradicionalnimi vrednotami. Toda Zakaria je pozabil ključni faktor, ki aktivira večjo občutljivost na vse ostale – to je inflacija. “Navadni” ljudje so najbolj občutljivi na inflacijo, ker jim zmanjša kupno moč njihovih dohodkov. Inflacija v Bidnovem mandatu je ljudem odnesla četrtino kupne moči njihovih dohodkov.
Ob nizki inflaciji bi bili volilci manj občutljivi na migrante, preganjanje Trumpa in posiljevanje z woke kulturo. Zato sem konec avgusta tukaj na blogu zapisal (Zakaj bo Trump zmagal na volitvah), da Trumpu ni treba nič drugega za zmago kot stalno izpostavljati visoko inflacijo v Bidnovem mandatu.
Če poenostavim, je Kissinger Trumpa ocenil kot osebo, ki se občasno pojavi, da označi konec neke dobe in jo prisili, da opusti svoje pretveze, ne da bi se nujno sama tega zavedala. No, to razlago pa se da malce zakomplicirati, če jo prevedemo v filozofski jezik. Larpurlartizem per se, ampak zabaven.
Kissinger on Trump and ‘The Cunning of Reason.’
The Financial Times’s man in Washington Edward Luce took Henry Kissinger out for lunch in 2018. Luce tried every which way to corner Kissinger into a direct comment on Trump, but his aged quarry easily evaded the pursuit. Except for one evidently premeditated and striking, if cryptic, assessment that I wrote about at the time, under another blogging hat, here: naimisha_forest.silvrback.com/kissinger-hege…
Kissinger:
“I think Trump may be one of those figures in history who appears from time to time to mark the end of an era and to force it to give up its pretences. It doesn’t necessarily mean that he knows this, or that he is considering any great alternative. It could just be an accident.”
I make five points. Four are specific to Kissinger on Trump. The last is on the Hegelian model of historical change – the cunning of reason – that Kissinger rather casually deploys here while toying half-heartedly with his branzino (European bass) on a bed of green vegetables.
First, Kissinger thinks Trump may already be a substantial figure in world history, not, alas, some bizarre printer’s error that his opponents hope to erase from its pages.
Second, he’s not just any historical figure but one who marks the end of an era. This much should be apparent even from Trump’s critics, who denounce him for upending the post-war “liberal international order,” among other crimes.
Third, Kissinger hints that the era which is ending may indeed deserve to go. Trump is forcing it to give up its pretences.
Povzetek: prišli smo to točke, ko ZDA s sankcioniranjem Kitajske bolj škodujejo sebi kot Kitajski.
Še celoten video pogovora z Johnom Mearsheimerjem ob izidu njegove nove knjige “The Tragedy of Great Power Politics”. Mearsheimer je res brilijanten mislec.
Nasprotnike je treba poslušati, tudi če se z njimi ne strinjamo. Pri Putinu je zanimiva širina in hladna treznost diskusije.
Le kako bi izgledal slovenski zeleni prehod pozimi, če bi ugasnili NEK?
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.