Za tiste, ki so prešpricali zgodovino in predvsem zgodovino trgovinskih vojn, naj za lažje razumevanje dogajanja glede napovedanih ameriških carin za tajvanske čipe in zdravila in kasneje tudi za izdelke iz ostalih držav (Mehika, Kanada, Kitajska, EU) uvodoma osvežim spomin, kako so se v 1980-ih letih ZDA odkrižale Japonske kot glavnega gospodarskega tekmeca.

Japonska je bila po drugi svetovni vojni najhitreje rastoča država skozi štiri desetletja. Bila je industrijsko najbolj konkurenčna država. Japonska podjetja so serijsko izvajale prevzeme v ZDA – od železarn do holivudskih studijev.

Ker je po naftni krizi avtomobilsko industrijo v ZDA ogrožala priljubljenost cenejših japonskih avtomobilov z manjšo porabo goriva, je Reaganova administracija leta 1981 s “sporazumom” o “prostovoljni omejitvi izvoza” japonskim podjetjem omejila izvoz na 1,68 milijona avtomobilov v ZDA letno. Sporazum je vplival na vsa japonska vozila, izvožena v ZDA, vendar ni vključeval japonskih znamk, izdelanih v Združenih državah. … Japonska avtomobilska industrija se je odzvala z ustanovitvijo sestavnih obratov oziroma preselitvijo proiavodnje v ZDA.

Ker je bila japonska industrijska dominacija v začetku 1980-ih let za ZDA preveč nevarna tudi na drugih področjih, je Reaganova administracija zagnala kampanjo glede nepoštene konkurence. Japonska naj bi igrala nepošteno, ker naj bi manipulirala svojo valuto in s tem umetno spodbujala konkurenčnost izvoza. ZDA so Japonsko, Nemčijo, Francijo in V. Britanijo leta 1985 prepričale v podpis t.i. Plaza accord, ki je slednje zavezal, da bodo njihove valute aprecirale napram dolarju. Posledična apreciacijska recesija je Japonsko najprej poslala v velik kapitalski in nepremičninski balon, ki se je nato razvil v globoko in dolgo finančno krizo in 3 in pol desetletja izgubljene rasti, iz katere se Japonska ni več rešila. Če se je leta 1989 32 japonskih podjetij uvrstilo na seznam 50 največjih podjetij na svetu po tržni kapitalizaciji, je do danes med prvih 50 ostala le še Toyota. 

No, ZDA so danes v podobni krizi identitete, le da jih tokrat ogroža predvsem Kitajska, ostale države pa so kolateralna škoda. Ker je ogrožena tehnološka, gospodarska in politična globalna hegemonija ZDA, se je že pod Obamo začela ameriška vojna za ohranitev dominacije (carine na uvoz kitajskih solarnih panelov, forsiranje novih trgovinskih sporazumov z EU in pacifiškimi državami), zaoostrilo se je s Trimpov trgovinsko in tehnološko vojno proti Kitajski, se dodatno zaostrilo z Bidnovo trgovinsko in tehnološko vojno proti Kitajski in z “nepoštenim” subvencioniramim privabljanjem tujih tehnoloških podjetij v Ameeriko (Chip Act, IRA). Zdaj pa se zaostruje do skorajda skrajne meje s Trumpovimi napovedmi carin na praktično vse trgovinsko močno povezane države (Mehika, Kanada, Kitajska, EU) in na koncu še z napovedjo carin na uvoz čipov in zdravil iz Tajvana.

Slednji ukrep je zanimiv predvsem, ker je Bidnova administracija najprej prisilila največjega proizvajalca čipov TSMC, da investira v obrate v ZDA, zdaj pa želi v ZDA pritegniti vso tajvansko proizvodnjo čipov za ameriški trg. Ker so čipi daleč največji izvozni produkt Tajvana, lahko seveda preselitev velikega dela proizvodnje v ZDA povzroči globoko gospodarsko krizo na Tajvanu.

Kot je rekel Henry Kissinger:

“To be an enemy of America can be dangerous, but to be a friend is fatal.”

Bine Kordež

Kot lahko spremljamo poslovanje bank v Sloveniji, so v zadnjem letu še izboljšale rezultate poslovanja. Dobiček pred obdavčitvijo je do oktobra 2024 že presegel milijardo eur, kar je dvakrat več, kot so bili celoletni rezultati bank v letih 2021 ali 2022. Takšno visoko izboljšanje profitabilnosti je v gospodarstvu praviloma rezultat kakšnih razvojih prebojev ali novih inovativnih produktov. Banke v zadnjih letih seveda niso naredile kakšnih posebnih preskokov v inovativnosti, le centralne banke so s ciljem znižanja inflacije, dvignile nivo obrestnih mer in s tem tudi prihodke bančnega sistema.

Čeprav imamo v Sloveniji kar precej bank, bi njihovo delovanje lahko ocenili kot oligopolno. Zaradi ugodnih tržnih razmer banke namreč niso šle v kak konkurenčni boj, da bi si s zniževanjem posojilnih ali višanjem depozitnih obrestnih mer prevzemale kliente, temveč so preprosto same pobrale učinke zvišanja obrestnih mer. Če je bila pred  tremi leti donosnost bančnega kapitala še okoli 10-odstotna, bo letos okoli 17 %. In to kljub dodatnemu davku za poplavno obnovo in višjim plačilom davka na dobiček, sicer bi banke dosegle 20-odsotno dobičkonosnost kapitala.

Nadaljujte z branjem→

DeepSeek je šokiral Nasdaq. Delnice Nvidie, glavnega proizvajalca čipov za umetno inteligenco in glavnega zmagovalca lanskega hypa glede umetne inteligence, so v predtrgovanju padle za več kot 12 %. Ostale delnice na Nasdaqu so podobno usmerjene na jug. Obeta se divji teden na borzah.

Spodaj je dobra nit, kakšno revolucijo je povzročil kitajski DeepSeek. Kitajci so na podlagi inovativnih poenostavitev (ker zaradi sankcij niso imeli dostopa do najnaprednejših Nvidij in so morali delati na manj zmogljivih) močno zmanjšali procesorski čas in obremenitev procesorjev, kar posledično pomeni, da je mogoče podobne ali boljše rezultate glede modelov umetne inteligence doseči z manj procesorji in z manj zmogljivimi procesorji. Zadeva spominja na pogovor izpred časa z Markom Golobom glede njihove dejavnosti, kjer so Kitajci prav tako namesto perfekcije uporabili koristne poenostavitve, ki pa še vedno dajejo super rezultate, in s tem dosegli ogromne prihranke pri stroških.

Pomembno je, kaj ta revolucija pomeni glede pričakovanj o povpraševanju po naprednih zmogljivih čipih in kaj to pomeni glede projekcij o možnostih komercializacije modelov umetne inteligence. Kitajska podjetja so spet dokazala svojo disruptivnost in da lahko vse skopirajo in nato to naredijo boljše in nekajkrat ceneje. Strašljivo.

_____________

Let me break down why DeepSeek’s AI innovations are blowing people’s minds (and possibly threatening Nvidia’s $2T market cap) in simple terms…

0/ first off, shout out to @doodlestein who wrote the must-read on this here:

The Short Case for Nvidia Stock All the reasons why Nvidia will have a very hard time living up to the currently lofty expectations of the market. https://youtubetranscriptoptimizer.com/blog/05_the_short_case_for_nvda

1/ First, some context: Right now, training top AI models is INSANELY expensive. OpenAI, Anthropic, etc. spend $100M+ just on compute. They need massive data centers with thousands of $40K GPUs. It’s like needing a whole power plant to run a factory.

2/ DeepSeek just showed up and said “LOL what if we did this for $5M instead?” And they didn’t just talk – they actually DID it. Their models match or beat GPT-4 and Claude on many tasks. The AI world is (as my teenagers say) shook.

3/ How? They rethought everything from the ground up. Traditional AI is like writing every number with 32 decimal places. DeepSeek was like “what if we just used 8? It’s still accurate enough!” Boom – 75% less memory needed.

Nadaljujte z branjem→

Ukrajinski spletni časopis Strana je včeraj objavil Trumpov 100-dnevni mirovni načrt za Ukrajino (glejte spodaj), po katerem, naj bi bilo premirje doseženo do Velike noči (20. aprila), mirovni sporazum pa do Dneva zmage (9. maj). Ne vem, ali res temelji na dejanskem predlogu, ki cirkulira, ampak običajno Strana objavlja dokaj točne podatke. Na prvi pogled se zdi mirovni načrt v grobem plavzibilen, čeprav nikomur izmed vpletenih ne bo všeč.

Prvič, Ukrajina se efektivno odreče zasedenim ozemljem, nikoli ne bo v Natu in morala bo razglasiti neodvisnost v zameno za določena varnostna jamstva. V zameno dobi članstvo v EU do leta 2030 in da ji EU obnovi porušeno državo. Toda Ukrajincev itak ne bo nihče nič vprašal, kot jih nihče ni vprašal, ali želijo to vojno. “Navadnim” Ukrajincem pa mir seveda prinaša konec nesmiselnega umiranja v vojni, ki je ne morejo zmagati niti v sanjah, in perspektivo članstva v EU ter vseh blagodeti obnove in kasnejših transferjev iz evropskih strukturnih skladov.

Drugič, Rusija in Putin s takšnim mirovnim načrtom seveda tudi ne moreta biti zadovoljna. Rusija sicer dobi ukrajinsko nevtralnost, obdrži vsa zasedena ozemlja in sprostijo se ji ključne sankcije glede izvoza energentov. V zameno bi morala pristati na to, da bodo ZDA še naprej dajale vojaško pomoč Ukrajini in da bo v Urajini stacionirani evropski vojaki. Če bi jaz bil v Putinovi koži, tega predloga ne bi sprejel. Ker mu ni treba. Vztrajal bi na popolni ukinitvi sankcij, na omejenem številu ukrajinske vojske in da v Ukrajini ni in ne bo vojakov Nata. Ampak o tem se da pogajati v okviru tega predloga.

In tretjič, najbolj nezadovoljni pa bodo evropski politiki, ki so tri leta forsirali narativo, da mora Ukrajina bojevati to “pravično vojno” do končne zmage in popolnega pregona ruskih čet iz celotnega ukrajinskega ozemlja, da bi tako dosegla “pravični mir”. Tudi Evropejcev sicer ne bo nihče nič vprašal, države EU bodo naredile to, kar jim bo naročila Trumpova adminsitracija. In pri tem je glavni cukrček za evropske politike, da jim je Trump naložil, (1) da Ukrajino sprejmejo v EU do leta 2030, (2) da Ukrajino obnovijo (skupen znesek obnove je bil pred dvema letoma ocenjen na okrog 500 milijard evrov) in (3) da v Ukrajino napotijo mirovne čete.Še posebej zanimiv cukrček v tem predlogu je, da države EU “smejo” uvažati ruske energente, vendar naj bi na njega nabile uvozne carine, iz katerih prihodkov bi nato plačevali za obnovo Ukrajine. Torej, obnovo bodo plačali Evropejci prek višjih cen plina in naftnih derivatov. No, v primerjavi s 4-krat dražjim ameriškim LNG plinom, je ruski plin, četudi povečan za 100-odstotne carine, še vedno ugodnejša varianta.

Nadaljujte z branjem→

Dogaja se nekaj še pred dvema letoma nepredstavljivega. Če smo nekako osvojili, da kitajski avti danes niso več tista zelo pocenska kopija evropskih izpred 15 let, če smo nekako sprejeli, da sodobna kitajska konkurenca pri standardnih električnih avtomobilih tako cenovno kot glede kvalitete premaguje evropsko, azijsko in ameriško konkurenco, pa je pravi šok, da kitajski avti že drugo leto zapored izrinjajo najbolj prestižne nemške premijske avtomobile. Nemška prodaja luksuznih mercedesev, bmwejev, audijev in porschejev na Kitajskem je zadnji dve leti v prostem padu. Lani so denimo na Kitajskem prodali 3-krat več kitajskega Huawei M9 kot nemškega BMW X5. Pazite, Huawei je (med drugim, vendar predvsem) proizvajalec pametnih telefonov, ki je pred nekaj leti vstopil na avtomobilski trg – z modeloma, ki sta vzela sapo (M5 in M9), BMW pa je proizvajalec s stoletno tradicijo in neizmernim imidžem glede statusa in kvalitete.

Ko boste videli spodnja videa, boste razumeli, kakšni svetovi so med obema avtomobiloma – Huawei M9 in BMW X5. Tako opremljen BMW X5, kot je testni Huawei M9, bi v Nemčiji stal čez 200 tisoč evrov (če bi BMW seveda sploh ponujal vse to, kar ponuja Huawei – povsem samovozeči avto, platno in kinoprojektor, luksuzni sedeži, integrirani zabaviščni sistem itd.). No, Huawei M9 s polno opremo stane le med 55 in 72 tisoč dolarjev. In v videu ni bilo omenjeno, da priključni hibrid BMW X5 zmore skupni doseg največ okrog 800 km, Huawei M9 pa s 1,400 km skoraj dvakrat več.Torej, zakaj bi petični Kitajci še kupovali prestižne nemške avtomobile, če za bistveno višjo ceno dobijo bistveno manj?

Pravo vprašanje je, kdaj bo ta Huawei M9 mogoče preizkusiti na slovenskem trgu?

Načeloma seveda velja, da umetna inteligenca daje odgovore na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo. Torej na osnovi podatkov, na katerih je natrenirana in do katerih ima dostop. Nekateri špekulirajo, da imajo zato ameriški boti bolj pro-zahodne “poglede”, kitajski pa bodo imeli bolj uravnotežene “poglede”. No, če obema glavnima protagonistoma med boti umetne inteligence (ameriški OpenAI GPT-4o in kitajski DeepSeek) zastavite vprašanje “What are the causes of the war in Ukraine?” in zahtevate povzetek v 500 besedah, dobite zelo podobne odgovore. Oba sta korektno povzela zgodovinske razloge, ekspanzijo Nata v Ukrajino in geopolitično tekomovanje med Rusijo in ZDA, konflikte v vzhodni Ukrajini, Euromaidan in kasnejšo rusko aneksacijo Krima.

Razlike so v niansah odgovorov. Večja razlika je morda zgolj v tem, da OpenAI GPT čisto na koncu omenja še rusko “full scale” invazijo iz leta 2022, ki naj bi jo “vodili strateški cilji preprečiti integracijo Ukrajine z zahodnimi obrambnimi strukturami in ponovno uveljaviti prevlado v regiji“. Medtem ko DeepSeek čisto na koncu omenja, da so bila “diplomatska prizadevanja za rešitev spora, kot so dogovori iz Minska in pogajanja med Rusijo in Zahodom, večkrat neuspešna. … Ruske zahteve po varnostnih jamstvih in ukrajinsko vztrajanje pri suverenosti pa so se izkazale za nezdružljive.”

Sklep obeh botov pa je skorajda identičen v prvem stavku:

• OpenAI GPT: “In summary, the war in Ukraine is the result of a complex interplay of historical ties, geopolitical ambitions, national identity struggles, and failed diplomatic efforts.”
  
• DeepSeek: “In summary, the war in Ukraine is the result of historical ties, geopolitical competition, and failed diplomacy.“

Torej, ameriška in kitajska umetna inteligenca sta zelo poenoteni glede multiplih vzrokov za začetek vojne v Ukrajini in upoštevata zgodovinski in geopolitični kontekst ter ekspanzijo Nata na vzhod, kar je v popolnem nasprotju, kako zahodni mainstream mediji ponazarjajo vojno v Ukrajini in vzroke zanjo. Ne spomnim se, da bi v katerem velikem zahodnem mediju videl tako uravnotežen prikaz vzrokov za vojno v Ukrajini, kot jo podaja ameriški OpenAI GPT. Za kitajske medije ne morem reči, ker jih seveda ne spremljam.

Nadaljujte z branjem→

No, za nekaj pa so tu jezikovni modeli umetne inteligence vseeno koristni. Denimo za narediti povzetek glavnega tehnoiloškega dogajanja prejšnjeha tedna.

1. NVIDIA Launches QuantumX AI Supercomputer

NVIDIA unveiled the QuantumX AI Supercomputer at CES 2025, combining AI and quantum-inspired architectures. Designed for healthcare, finance, and robotics, it offers unparalleled computational power for tasks like drug discovery and autonomous system management. This innovation cements NVIDIA’s leadership in advanced computing, with potential applications across industries.
Read more 12

2. OpenAI’s Operator: AI That Handles Web Tasks

OpenAI introduced Operator, an AI agent that performs web tasks like booking flights and managing expenses. Available as a research preview for ChatGPT Pro users, it collaborates with services like Instacart and Uber, streamlining daily tasks. This marks a step toward AI-driven automation in everyday life.
Read more 5

3. Meta’s New Content Moderation Strategy

Meta shifted to a “community notes” system for content moderation, inspired by X (formerly Twitter). Users can add context to posts, aiming to reduce censorship and foster informed discussions. Critics worry about misinformation risks and reduced control over content quality.
Read more 12

4. DeepSeek-R1: A Cost-Effective AI Model

DeepSeek launched DeepSeek-R1, an open-source reasoning model rivaling OpenAI’s o1. Licensed under MIT, it offers high performance at a lower cost, attracting developers seeking affordable AI solutions. This release highlights the growing competition in the AI space.
Read more 5

5. IEEE Predicts Top Tech Trends for 2025

IEEE highlighted key trends like AI agents, drone-as-a-service, and medical wearables. These technologies are expected to transform industries, with AI agents automating tasks and drones redefining logistics. The report emphasizes the need for ethical AI and sustainable computing.
Read more 10

6. TikTok Resumes US Operations

TikTok resumed services in the US after a brief suspension, following assurances from the Trump administration. The platform aims to collaborate with the government for long-term solutions, highlighting its complex position in the US market.
Read more 2

7. CRISPR Gene Therapy Advances

CRISPR-based therapies, like Casgevy for sickle cell disease, are expanding. In 2025, these treatments are expected to address more conditions, including chronic乙肝 and age-related macular degeneration, revolutionizing medicine.
Read more 4

8. Google DeepMind’s Gemini 2.0

Google DeepMind released Gemini 2.0, excelling in math and science benchmarks. With features like code execution and a 1M-token content window, it represents significant progress in AI reasoning and problem-solving.
Read more 5

Avtor povzetka: DeepSeek

Zanimiva zgodba v Foreign Policy, kjer nenadoma hvalijo kitajski “crack down” nad Jackom Majem, lastnikom imperija Alibabe in kjer so oblasti z regulacijo uspele tehnološke velikane spraviti pod nadzor in da služijo interesom razvoja države. V ZDA pa se dogaja nasproten proces, sedanja administracija je v službi tehnoloških milijarderjev, ki želijo doseči še manj kontrole nad svojo dejavnostjo. Zanimivo je dvoje. Prvič, da “liberalni” ameriški mediji šele zdaj – ko so Elon Musk in ostali milijarderji s Trumpom prevzeli oblast – priznavajo kitajskim oblastem, da so ravnale prav, ko so z regulacije spravile pod nadzor tehnološke mogotce. In drugič, da tehnološki mogotci “osvobojeni spon regulacije” niso nujno tudi bolj učinkoviti od reguliranih tehnoloških podjetij. Dober primer so razvoj čipov in umetne inteligence v Kitajski. Zadnji primer z “revolucijo DeepSeek” kaže, da je enako ali celo bolj močne aplikacije umetne inteligence v reguliranem in sankcioniranem sistemu mogoče narediti zgolj za delček (3 %) stroškov kot v popolnoma sproščenem sistemu, kjer so na voljo neomejene količine kapitala, ki išče donose.

Five years ago, Jack Ma was not just one of the world’s richest billionaires, but also—perhaps only after President Xi Jinping—the most famous Chinese person in the world.

In the early aughts, Ma built a business empire around his company, Alibaba, which quickly took off as an online shopping juggernaut that first challenged and then outsold Amazon in China, all while branching out into countless other services. For millions of young Chinese people, Ma was their country’s answer to Bill Gates: Ma, a former English teacher, was a self-made man whose example seemed to illustrate the sky-high achievement and wealth that one could attain through a combination of entrepreneurial vision and relentless drive.

Nadaljujte z branjem→