Preklican referendum o JEK2 in spremljajoča javna razprava sta razkrili številne težave slovenske politične in medijske krajine. Novinarjem in javnosti v pomoč smo pripravili gradivo, ki demantira in pojasnjuje navedbe nasprotnikov jedrske energije. 

Nevarnost lažnega uravnoteženja

Uravnoteženo poročanje je pomembna novinarska norma, zlasti pri kontroverznih in kompleksnih temah. Obstaja pa nevarnost lažnega uravnoteženja. Gre za to, da medijska objava ustvari napačen vtis o enakovrednosti znanstvenih mnenj, čeprav so nekatera podprta z obsežnimi dokazi, druga pa z malo ali celo nič. Ta pojav je zelo pogost pri obravnavi jedrske energije v slovenskih medijih.  

V iskanju uravnoteženosti v medijskih prispevkih mnogi novinarji postavljajo jedrske strokovnjake ob bok nasprotnikom jedrske energije, ki nimajo primerljivih strokovnih ozadij. 

Strokovnjaki se v izjavah naslanjajo na podatke in znanost, ki so jo proučevali skozi leta šolanja, raziskovanja in dela na področju reaktorske tehnike, nasprotniki jedrske energije pa celoten narativ gradijo na strašenju in čustvih. 

Strašenje in lažno uravnoteženje v oddji 24UR Fokus 

Zadnji vidnejši primer tovrstne neustrezne obravnave te tematike sta prispevka v oddaji 24UR Fokus, objavljena 7. in 8. decembra, ki ju je pripravila Alenka Arko. Avtorica se je naslonila na knjigo Dušana Pluta z naslovom »Jedrska energija – Ne hvala!« Že ime knjige je neposredna referenca na protijedrsko propagando s koreninami v Nemčiji (slogan »Atomkraft? Nein, Danke!«).

Tako kot knjiga Dušana Pluta sta tudi prispevka 24UR Fokus Alenke Arko prepredena s strašenjem o jedrski energiji, ki je bila prikazana kot velika varnostna grožnja in kot vir številnih nerešljivih težav. 

Nadaljujte z branjem→

Jasmin Feratović

Dr. Dušan Plut je geograf, ki je svojo kariero posvetil nasprotovanju jedrski energiji. Nedavno je izdal knjigo z naslovom »Jedrska energija – ne hvala!«. Ta temelji na pristranski analizi, ki ignorira večino znanih tehničnih lastnosti jedrskih elektrarn. Njegovi zaključki so primer demoniziranja jedrske energije skozi psevdoznanost. Novinarjem in javnosti v pomoč smo zato pripravili gradivo, ki demantira in pojasni 64 napačnih in zavajajočih navedb v tej knjigi. 

Vse tehnologije si zaslužijo transparentno in strokovno obravnavo, zato sem v svoji kritiki knjige Dušana Pluta »Jedrska energija – ne hvala!« obravnaval neresnične in zavajajoče navedbe, ki so potrebovale odziv in razlago. 

Za strokovno pomoč in pregled vsebine se zahvaljujem dr. Igorju Jenčiču, vodji Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan, in dr. Tomažu Žagarju, predsedniku Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. 

Bralce, zlasti tiste, ki se vam zdi, da ne veste veliko o jedrski energiji, pozivam, da Plutove argumente berete, kot bi šlo za kritiko druge večje javne infrastrukture, ki velja za pomembno pridobitev sodobne družbe. Na njegovo kritiko glejte kot na primer kritike velikih bolnišničnih kompleksov, javnega šolstva in železnic, ki bi jih pisali zagovorniki homeopatije, programov šolanja na domu ali avtomobilske industrije.

Kaj kmalu vam bo postalo jasno, da gre za avtorja, ki jedrski energiji nasprotuje iz ideoloških vzgibov. Ti nimajo osnove v realnosti in jih je mogoče utemeljiti le z zanikanjem številnih dejstev in znanstvenih dognanj o jedrskih fiziki in jedrski tehnologiji.

Jedrska energija je rešila na deset tisoče življenj s tem, ko je več kot 400 jedrskih reaktorjev doprineslo k manjši porabi fosilnih goriv. Gre za tehnologijo, ki je na konkreten, merljiv način pozitivno vplivala na življenja milijonov ljudi po vsem svetu in ki bo imela pomembno vlogo v prihodnosti človeštva.

Od tu prenesite svoj izvod odziva: 

»Protijedrske laži? Ne, hvala!«

Vir: Jedrska.si

Zelo dobra analogija: visok delež nestanovitnih OVE virov je kot visoko nalezljiva bolezen, ki hitro okuži vse okrog sebe – z norim nihanjem cen prek medomrežnih povezav. Nič krivi švedski in norveški dobavitelji elektrike ki imajo sicer stabilne vire elektrike prek domačih hidro in jedrskih elektrarn, so žrtev neobrzdanega hazardiranja Nemčije, Danske in V. Britanije s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. Ko ni vetra in sonca, ogromno povečanje povpraševanja v teh treh držav požene v nebo (do 1000 evrov za MWh in več) spot cene na borzah za vršno energijo na borzah. In žrtev tega so tudi švedski in norveški dobavitelji pri zakupih elektrike za konice v povpraševanju.

Bine Kordež

Po umiku referendumskega odločanja o “podpori izvedbi projekta JEK2, s katerim bi zagotovili stabilno oskrbo z električno energijo”, se je seveda ta naložba umaknila s prvih strani medijev ter tudi razmišljanja ljudi. Kot beremo, naj bi se priprave za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne vseeno nadaljevale, ljudje pa naj bi se o izvedbi odločali kasneje. Mogoče okoli leta 2028, ko naj bi bili poznani vsi parametri izgradnje te velike naložbe.

Razlogi za umik odločanja so bili na široko komentirani in tudi predmet političnega obtoževanja. Verjetno je bil eden ključnih razlogov za prestavitev odločanja na kasnejši čas, tudi diametralno nasprotne ocene o potrebnosti in stroškovnem vidiku te naložbe. Nedvomno bomo čez dve ali tri leta bolje seznanjeni s pogoji izgradnje tega objekta, dileme o upravičenosti pa bodo ostale tudi takrat in referendumska kampanja ne bo nič manj vroča in posegala v skrajne robove odločanja ali JEK2 potrebujemo ali ne.

V tem vseeno bolj umirjenem obdobju glede izgradnje nove nuklearke ni odveč predstaviti nekaj dodatnih podatkov o stanju in perspektivah v energetiki Slovenije s poudarkom na JEK2. Seveda bo bralec hitro ocenil, da me tekst uvršča med zagovornike izgradnje JEK2, med “jedrski lobi”, a poudarek je predvsem na prikazu nekaj ključnih, pretežno nespornih podatkov.

Nadaljujte z branjem→

S Pariškim podnebnim sporazumom so zahodne države naredile kolektivni harakiri. Same so v zadnjih desetletjih zaprle za 327 GW kapacitet elektrarn na premog, Kitajska pa bo samo v obdobju 2025-2027 izgradila za 420 GW kapacitet novih elektrarn na premog.

In s tem ko so zahodne države naredile kolektivni harakiri z zapiranjem elektrarn na premog, so v istem koraku s CO2 kuponi podražile električno energijo in začele z visokimi cenami elektrike in kuponov uničevati lastno industrijo ter namesto tega uvažati (precej bolj umazane) izdelke iz Kitajske. S kolektivnim harakirijem z zapiranjem elektrarn na premog so zahodne države naredile tudi kolektivni gospodarski samomor. Svoj gospodarski potencial so podarile Kitajski.

Pri čemer je najbolj cinično to, da s to potezo zahodne države niso zmanjšale izpustov CO2, pač pa so doprinesle celo k njihovemu povečanju (ker kitajska podjetja te proizvode proizvajajo z bolj umazano energijo, nato pa jih s kontejnerskimi ladjami na umazan mazut pošiljajo v Evropo in Ameriko). Za vsako tono CO2, ki so jo zahodne države v obdobju 2000-2021 z zapiranjem elektrarn na premog manj poslale v ozračje, so azijske države dodale dodatnih 15 ton CO2 izpustov.

Pariški podnebni sporazum je bil čudovito darilo Kitajski. Res brilijantna poteza zahodnih politikov. Enaka veleizdaji.

Najbrž se še spomnite afere s prvo izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika ZDA (v 2017), ko so mediji razkrili, da mu je analitsko pomagala družba Cambrige Analytica z algoritmi, s katerimi so prek družbenega omrežja Facebook targetirali volilce v “swingerskih državah”, da so postali naklonjeni glasovanju za Trumpa. Tukaj sta dva zapisa iz marca 2018 na to temo (tukaj in tukaj).

No, zelo podobna zadeva se je zgodila zdaj v Romuniji – le da je šlo za družbeno omrežje Tik Tok in le da je ustavno sodišče razveljavilo predsedniške volitve. V vsem ostalem je zgodba dokaj podobna. Sponzorji nesojenega predsednika so uporabili sofisticirane metode digitalnega komercialnega trženja, ki se ga sicer poslužujejo velika podjetja, ne da bi se mi tega zavedali.

So te metode legitimne ali nelegitimne? Hja, odvisno od tega, kdo jih uporabi. Georgescu ni bil “naš”, torej te metode niso bile legitimne. Če bi jih uporabila Kamala Harris, ki je “naša”, bi bile legitimne.

Spodaj je vpogled v dokazno breme kot podlage za odločitev romunskega ustavnega sodišča.

_______________

Ok, I had a detailed look at the declassified Romanian intelligence documents on the basis of which the election results were cancelled and the craziest part of all this is that they actually don’t prove foreign interference or manipulation.

What do they show?

They document a social media campaign supporting Călin Georgescu that involved around 25,000 TikTok accounts coordinated through a Telegram channel, paid influencers, and coordinated messaging.

Nadaljujte z branjem→

…azijske države vsako leto v omrežje vključijo 1,000 novih elektrarn na premog. Naše izpuste CO2 lahko zmanjšamo na ničlo in gremo z gospodarstvom nazaj v srednji vek, pa ne bomo za planet naredili nič.

Zakaj torej z lastnimi ukrepi uničujemo sami sebe?

Kriminal zaradi zapiranja TEŠ6 bo bistveno večji kot pri njegovi gradnji. Tam smo govorili o nekaj sto milijonih evrov (in dobili nazaj najmanj polovico od Alstoma), pri zapiranju pa govorimo o nekaj milijardah. Minister za finance govori celo o 5 milijardah stroškov za zapiranje TEŠ6 in rudnika Velenje. Toda pravi kriminal je nekje drugje: kriminal je v zapiranju elektrarne, ki proizvede četrtino slovenske elektrike (in bi jo lahko proizvajala še desetletje in pol po konkurenčni ceni brez upoštevanja nesmiselnih CO2 kuponov) in v uvažanju nadomestne električne energije (iz plina ali premoga!) po višji ceni. V tem procesu bodo zaslužili zgolj trgovci z električno energijo. Maks Tajnikar jih je identificiral brez dlake na jeziku:

Nekateri potrebujejo psihiatra, in ne sedanje službe. Z vlado, ki mi daje subvencije za električne avte in prepoveduje uporabo električnih bojlerjev, mora biti nekaj hudo narobe.

Kako prozorni in skoraj neverjetni morajo biti interesi, da iz temeljnih elektroproizvodnih zmogljivosti želiš izdvojiti objekt, ki lahko Sloveniji daje vsaj 25 odstotkov elektrike? Če nekdo praktično že jutri radikalno omeji sodelovanje te elektrarne v proizvodnji elektrike in lahko izgubi do 25 odstotkov doma proizvedene elektrike, ki jo mora nadomestiti, to pa celo v več kot desetletju lahko naredi le z uvozom, se moraš vprašati o zdravi pameti odločevalcev. V prihodnjih desetletjih ta elektrarna nima nobene alternative, razen uvoza elektrike. Ker pa je možnost uvoza odvisna od energetskih in vse bolj tudi političnih dogajanj v drugih državah, se s tem Slovence čez noč postavi v odvisnost od drugih držav in jih naredi za njim podrejene reveže. Zato je odločitev o krčenju proizvodnje v tej elektrarni za Slovence kriminal, z vidika interesov pa korupcija.

Če zmanjšaš proizvodnjo in jo nadomestiš z uvozom, so edini, ki profitirajo, uvozniki. Od tam pa prihajajo predsedniki vlade in ministri, pa tudi sedanji proizvajalci elektrike postajajo vse bolj trgovci, primerni za privatizacijo, saj državna lastnina trgovcev res ni strateški cilj nasploh.

Ali potem pamet inženirjev v tem primeru zasenči korupcija? Ne morem verjeti, da ljudsko pamet in razum prepričaš o smiselnosti zapiranja te elektrarne. V svetu je več kot 1500 termoelektrarn, samo Kitajska jih ima več kot 1300 in na primer Poljska več kot 40, mi pa v veliki odvisnosti od nje rešujemo svet z eno, za katero zlahka rečemo, da jo imamo zaradi elektrike, in ne zaradi profitov. A elektrarna je visokodonosna, če ne upoštevamo neumnih emisijskih kuponov, ki kaznujejo nas, potrošnike, ki na obstoj elektrarn sploh ne moremo vplivati. In inženirji kar soglašajo s tem kriminalom, skuhanim v evropskih krogih. Premog je v svetu edini energent, ki ga je v presežkih in ga ne bo prav hitro zmanjkalo. In seveda, če elektrarna ne dela, se večajo njeni povprečni fiksni stroški ter njena stroškovna cena. Ne verjamem, da je razumen inženir sposoben sprejeti naslednji scenarij: umikajmo TEŠ 6 iz proizvodnje, večajmo stroškovno ceno, potem pa vpijmo, da ustvarja izgube tudi brez emisijskih kuponov.

Da, pri TEŠ 6 gre za kriminal in korupcijo, ki jo izvaja vlada. Zakaj ste inženirji kar tiho ali pa ste celo sostorilci?

Vir: Maks Tajnikar, Objektiv