Vodik kot sveti gral zelenega prehoda?

12 oktobra, 2024 By in gospodarstvo 2 komentarja

Vodik je sveti gral, nemške energetske pravljice, imenovane Energiewende. Energiewende stoji in pade na vodiku. Vodik naj bi shranil presežke električne energije iz obnovljivih virov in se nato uporabljal v plinskih elektrarnah za proizvodnjo elektrike ali pa kot energent v industriji in prometu. Toda ali so nemški Zeleni res našli sveti gral?

Lepota vodika je v tem, da je brezogljičen in da torej pri njegovem “kurjenju” ne nastajajo emisije CO2. Od tod ideja, da bi iz viškov električne energije iz obnovljivih virov sonca in vetra prek elektrolize vodo (H2O) pretvarjali v vodik (H2), tega shranjevali in ga nato namesto zemeljskega plina uporabljali za proizvodnjo elektrike in v industriji za proizvodnjo toplotne energije. Avtomobili, kamioni, ladje in letala naj bi vozili na vodik.

Nič čudnega, da so “najbolj napredne države, na čelu z Nemčijo, Evropska komisija in mednarodne organizacije, kot je Mednarodna agencija za energijo (IEA), ponoreli za “zelenim vodikom” in ga proglasili kot ključni element v razogljičenju planeta.

Nadaljujte z branjem→

Ne opotekanje, pač pa radikalno agresivna Bidenova zunanja politika, ki ruši post-hladnovojno mednarodno ureditev

11 oktobra, 2024 By in gospodarstvo

Zgodovinar Adam Tooze je izvrstno opisal Bidnovo zunanjo politiko:

“Trump in Biden sta voljna prispevati k nadzorovanemu rušenju  post-hladnovojne mednarodne ureditve”.

V bistvu rušita ureditev, ki so jo po koncu hladne vojne postavile ZDA kot edini globalni hegemon, in to po točki, ko ji liberalna in multilateralna mednarodna ureditev zaradi geopolitičnih razlogov ne ustreza več. Ruši jo po točki, ko je Kitajska – ki je izvrstno izkoristila liberalno in multilateralno mednarodno ureditev za svoj razvoj – gospodarsko in vplivno prerasla ZDA in ogrozila njen položaj globalnega hegemona.

We need some explanation for why the US is not doing more to calm the situation in the Middle East and to push for negotiations between Ukraine and Russia.

There is one school of thought that says the Biden administration is muddling through. It has no grand plan. It lacks the will or the means to discipline or direct either the Ukrainians or the Israelis. As a result, it is mainly focused on avoiding a third world war.

If so, that is a sad testament to the decline of American hegemonic ambition. No wonder there are calls in the US for Washington to develop an “independent” foreign policy – independent, that is, of Ukraine and Israel.

But what if that interpretation is too benign? What if it underestimates the intentionality on Washington’s part? What if key figures in the administration actually see this as a history-defining moment and an opportunity to reshape the balance of world power? What if what we are witnessing is the pivoting of the US to a deliberate and comprehensive revisionism by way of a strategy of tension?

Nadaljujte z branjem→

Zakaj je Rusija danes največji sovražnik Francije?

10 oktobra, 2024 By in gospodarstvo 2 komentarja

Andrew Korybko

French Defense Minister Sebastien Lecornu claimed in an interview that Russia is his country’s “greatest threat” apart from terrorist groups. He pointed to its “aggressive” actions over the past year, “not only to our interests in Africa, but also directly to our Armed Forces”. Lecornu also accused Russia of “waging an information war” and “militarizing new environments, including the seabed and cyberspace.” The reality is that Russia does pose a threat to France, but only to its hegemony, not to its legitimate interests.

Russia’s African policy, which readers can learn more about here, seeks to accelerate multipolar processes there. This has taken the form of supporting the former French colonies of Mali, Burkina Faso, and Niger, not only bilaterally, but also multilaterally with regard to their newly formed Sahelian Alliance and Confederation. Their patriotic military leaderships envisage reducing their outsized dependence on France by relying more on Russia in order to regain as much of their lost sovereignty as possible.  

Nadaljujte z branjem→

Nemška mavrična koalicija je uničila nemško gospodarstvo in zraven še okolje

7 oktobra, 2024 By in gospodarstvo 2 komentarja

Nemška industrija je v prostem padu. In ker Nemčija predstavlja 27 % v industrijski proizvodnji EU, hkrati pa je močno dobaviteljsko povezana z ostalimi članicami, s tem s seboj v globino vleče celo evrsko območje.

Nemčiji se po napovedi IfW obeta recesija tudi v letošnjem letu:

The Kiel Institute for the World Economy (IfW) predicts a 0.1% decline in Germany’s GDP this year. This is stated in its new review.

…

Thus, the recession may be observed for the second year in a row. In 2023, the German economy shrank by 0.3%.

Nemška mavrična koalicija je pod vplivom zmešanih zelenih zaprla še zadnje jedrske elektrarne, kar je (1) podražilo električno energijo, (2) povzročilo uvozno odvisnost Nemčije pri električni energiji in (3) negativno vplivalo na okolje, saj se v Nemčiji zaradi kurjenja premoga in plina za proizvodnjo elektrike ogljična intenzivnost proizvodnje elektrike bistveno počasneje zmanjšuje kot v ostalih članicah EU, ki se niso šle nemškega eksperimenta.

Nauk te zgodbe: Pazite, koga volite! Če volite zmešane zelene marksiste, ste lahko jutri brez službe in brez prihodnosti. In če gredo ti zeleni marksisti v posteljo z anglosaksonskimi neokonzervativci, se lahko jutri znajdte v regionalni ali celo svetovni vojni. In tudi vaši otroci bodo brez prihodnosti.

Nemški model, da bi spravili Nato v Ukrajino, je brezzobi tiger

7 oktobra, 2024 By in gospodarstvo Tags: 1 komentar

V zadnjem letu in četrt, ko je postalo jasno, da ukrajinska protiofenziva nima možnosti za uspeh, da bo Rusija zmagala v tej vojni izčrpavanja in da Ukrajina nikoli ne bo povrnila svojih meja iz leta 1991, so se zahodni diplomati intenzivno ukvarjali s planom B. Torej, kako kljub ukrajinskemu porazu in prisotnosti Rusije na ozemlju Ukrajine v slednjo vseeno pripeljali Nato. Kajti to je bil, ob izčrpavanju Rusije, glavni namen te nesmiselne vojne (ne to, da Ukrajina postane del Nata, pač pa da Nato postavi svoje vojaške baze v Ukrajini). No, in pri tem so se ogreli za idejo “nemškega modela”, o čemer je v zadnjih dneh večkrat pisal Financial Times. Nemčija je bila po drugi svetovni vojni razdeljena na zahodno (po združitvi treh con) in vzhodno Nemčijo. Kljub temu, da je bila razdeljena in vzhodna Nemčija pod sovjetsko okupacijo, je zahodna Nemčija postala članica Nata in gostiteljica ameriških vojaških baz, vključno z jedrskim orožjem.

Po spodletelem planu A si nekateri zahodni diplomati takšen model zdaj obetajo za Ukrajino. In to naj bi bil del “zmagovalnega načrta”, ki ga želi prodati nekdanji ukrajinski predsednik Zelenski. Vendar ima ta model nekaj, milo rečeno, bistvenih pomanjkljivosti, zaradi česar je neizvedljiv v praksi.

Prvič, s tem načrtom bi se morala strinjati Rusija. Rusijo bi morali nekako prepričati, da se sploh začne pogajati in da pristane na takšen načrt. Kar je absurd. Rusija je začela vojno v Ukrajini prav z razlogom, da Nato ne pride v Ukrajino in da ostane Ukrajina nevtralna. Zakaj bi Rusija zdaj glede tega nenadoma spremenila svoje stališče? Rusija v tej vojni zmaguje in zahodne države nimajo ničesar, s čimer bi jo lahko zaustavile. Nimajo ne vojaških in ne ekonomskih vzvodov, da bi Rusiji preprečile popolno zmago v Ukrajini. Nimajo niti več ideje, kako bi to izvedle. Jedrskega spopada z Rusijo si ne upajo sprovocirati.

Drugič, če se Rusija s tem načrtom ne strinja, bi zahodne države morda lahko poskusile z enostransko vključitvijo “nezasedenega dela Ukrajine” v Nato. Pri tem pa trčijo na ključen problem. Nemške meje po 2. svetovni vojni so bile določene, obe strani sta se z njimi strinjali in bile so mednarodno priznane – Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika sta imeli mednarodno entiteto. Ukrajinske meje niso določene. In ne bodo, dokler Rusija ne preneha s svojimi vojaškimi opracijami in dokler ne pride do mirovnega sporazuma. To pomeni, da članice Nata Ukrajini ne morejo dati formalnih varnostnih zagotovil, enakovrednih tistim, ki jih imajo polnopravne članice Nata. Če meja ni določena in se iz dneva v dan spreminja, ni mogoče določiti, v kateri točki se aktivira člen 5 sporazuma Nata (o pomoči članici v primeru zunanje agresije).

Nemški model, da bi spravili Nato v Ukrajino, je zato brezzobi tiger. Z njim se poigravajo evropski diplomati, medtem ko so v Washingtonu zadržani.

Apologeti genocida: Tudi liberalni mediji so v postelji z Izraelom

7 oktobra, 2024 By in gospodarstvo Tags: , , , , 1 komentar

I can’t put this strongly enough. Howard Jacobson’s article in today’s Observer newspaper may be one the vilest pieces of journalism published in Britain in living memory, arguing that any reporting of Israel’s documented slaughter of many thousands of Palestinian children in Gaza is a “blood libel” and antisemitic. It is pure genocide apologism.

But far worse is the fact that the Guardian Media Group signed off his column. This isn’t the work of one Zionist loon. A whole army of journalists brought it to print.

And note: Jacobson, odious as he is, isn’t responsible for the choice of photo. That is entirely down to the Observer newsroom.

I worked at both the Guardian and the Observer, its Sunday sister paper, for many years. The comment editor, the photo editor, the revise sub-editor, the Observer’s chief editor and all the section heads would have approved not only Jacobson’s text but that photo too.

Nadaljujte z branjem→

Neil Bush o paranoji ameriškega hegemona glede Kitajske

6 oktobra, 2024 By in gospodarstvo 1 komentar

Neil Bush, ameriški poslovnež in filantrop (sicer pa četrti sin Georgea Busha starejšega in brat zloglasnega Georgea Busha mlajšega) je v intervjuju navrgel nekaj dejstev o odnosih med ZDA in Kitajsko, ki so objektivnim opazovalcem dokaj samoumevne. Njegove izjave so zanimive predvsem zaradi njegovega pedigreja, ker s tem rušijo moč uradne ameriške narative glede Kitajske.

The Chinese system works for China

He says, that after coming to the country 150 times in the past 50 years, he’s “come to the conclusion, and most Americans probably can’t even tolerate that I will say this, that the Chinese system has worked for China. The Chinese system has been so beneficial to hundreds of millions of people.”

The key reason for the US’s hostility to China is simply because China is rising and the US makes up paranoic “false narratives” about it

“[In] the book ‘Destined for War’ a professor from Harvard did a study of 16 cases where an established power like the United States is the strongest power faces a rising power. In today’s world China is a rising power and in 12 of the 16 cases it ended up in war over the past 600 years. And the reason is that a rising power and an established power end up in wars is because the established power feels threatened by the rise and they make up these claims that the rising power wants to take over and be the most powerful force on the earth, or the rising power is gonna take over my economy… They come up with false narratives. There are many false narratives being planted right now and I think it’s directly related to China’s rise and the perceived threat of that rise to our standard of living, to our way of life, to our national security. I just don’t I don’t believe that the rise represents a threat to America so I’m so I’m in a different camp than 90% of the American people right now and I agree with you that if more people could come [to China] they could make their own judgment and not listen to the propaganda and the demagoguery of the political elite in America that make China out to be some kind of devil.”

Nadaljujte z branjem→

Izraelski genocid nad Palestinci se je začel leta 1948 z Nakbo

5 oktobra, 2024 By in gospodarstvo Tags: , , , , 4 komentarji

Za Palestince Nakba predstavlja največjo kolektivno travmo, travmo vseh travm, takrat se je začel izraelski genocid nad njimi. Leta 1947 je bil z deklaracijo OZN na palestinskem ozemlju ustanovljen Izrael, leta 1948 pa so izraelska vojska in paravojaške skupine nasilno pregnale 750,000 Palestincev (polovica palestinskega prebivalstva in 80 % prebivalcev nove države Izrael) iz njihovih domov, z njihove zemlje v begunstvo. Izraelci so zradirali 11 arabskih mest in 500 vasi in zastrupili vodnjake, da se Palestinci ne bi mogli več vrniti. Kdor se je vrnil, je bil ubit ali pregnan.

Po Nakbi 1948 je sledila Naksa 1967, ko so Izraelci sistematično pregnali še ostalih nekaj sto tisoč Palestincev in jih pregnali v Jordanijo, preostale pa stisnili v dve okupirani enklavi – Gazo in Zahodni breg.

Nakba je izraelski izvirni greh. Kar se danes dogaja v Gazi in Zahodnem bregu, je zgolj nadaljevanje popolnega etničnega čiščenja, ki se je začelo z Nakbo in nadaljevalo z Nakso.

Poklon Rogerju Watersu (ex Pink Floyd) v spodnjem intervjuju, ki je ena redkih javnih osebnosti na zahodu, ki si upa to javno povedati.

Pod njim pa je še kratek povzetek iz Wikipedije (ja, kljub pristranskosti in vplivu ameriških in izraelskih obveščevalnih služb na njene vsebine je tekst o Nakbi še vedno travmatično branje; precej boljših in bolj objektivnih zgodovinskih tekstov je o Nakbi, vendar namerno objavljam najbolj izraelsko pristranskega).

The Nakba (Arabic: النَّكْبَة, romanized: an-Nakba, lit. ‘the catastrophe’) is the ethnic cleansing[2] of Palestinian Arabs through their violent displacement and dispossession of land, property, and belongings, along with the destruction of their society and the suppression of their culture, identity, political rights, and national aspirations.[3] The term is used to describe the events of the 1948 Palestine war in Mandatory Palestine as well as the ongoing persecution and displacement of Palestinians by Israel.[4] As a whole, it covers the fracturing of Palestinian society and the long-running rejection of the right of return for Palestinian refugees and their descendants.[5][6]

During the foundational events of the Nakba in 1948, approximately half of Palestine’s predominantly Arab population, or around 750,000 people,[7] were expelled from their homes or made to flee through various violent means, at first by Zionist paramilitaries, and after the establishment of the State of Israel, by its military. Dozens of massacres targeted Palestinian Arabs and over 500 Arab-majority towns, villages, and urban neighborhoods were depopulated,[8] with many of these being either completely destroyed or repopulated by Jews and given new Hebrew names. Israel employed biological warfare against Palestinians by poisoning village wells. By the end of the war, 78% of the total land area of the former Mandatory Palestine was controlled by Israel.

Nadaljujte z branjem→