TEŠ6 in njegova vloga v Slovenski energetiki

24 oktobra, 2024 By in gospodarstvo 2 komentarja

Bine Kordež

Pisanje o kakršnemkoli pozitivnem vidiku delovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) je danes v Sloveniji skoraj samomor. Potem, ko je vsa politika, mediji, stroka in splošna javnost prepričana, da je TEŠ največja korupcijska afera v državi in najbolj zgrešena investicija v naši zgodovini, prostora za kakšen dodaten pogled skorajda ni. A ker dogajanja v zvezi s TEŠ kot pri vsaki drugi zadevi, vseeno nikoli niso samo črno-bela, bi vseeno poskusili navesti nekaj zanimivih številk o TEŠ-u, ki zainteresiranemu bralcu odpirajo še kako dodatno dimenzijo te naložbe. V tekstu so predstavljene predvsem javno dostopne in preverljive številke skupaj z opisom, kak vsebinski komentar pa bi bil že nevaren.

Investicijski vložek v TEŠ

Začnimo torej s številko o investicijski vrednosti naložbe v šesti blok TEŠ ki je znašala približno 1,4 milijarde evrov. Zaradi spornosti določenih postopkov pri naročanju tega objekta pri dobavitelju, je ta kasneje priznal previsoko plačilo v višini nekaj preko 200 milijonov eur in to menda tudi poravnal. A na drugi strani je bilo za redno obratovanje naprave v zadnjih desetih letih dodatno vložen podoben znesek, tako da kot investicijski vložek še vedno upoštevamo omenjenih 1,4 milijarde eur. Po prvotnem načrtu naj bi TEŠ obratoval vsaj kakih 20 let s 3,5 TWh letne proizvodnje električne energije, kar pomeni 27 eur investicijskega vložka skupaj z obrestmi na proizvedeno megavatno uro. Po trenutnih načrtih naj bi poslovanje v nekaj naslednjih letih predčasno zaključili, kar glede na do sedaj in v bodoče proizvedeno elektriko pomeni skupne stroške investicije okoli 37 eur/MWh.

Nadaljujte z branjem→

“Nobelova” nagrada za prispevek na področju, ki ga ekonomisti res ne razumejo

22 oktobra, 2024 By in gospodarstvo 1 komentar

Letošnja podelitev nagrade švedske centralne banke trem ekonomistom (Acemoglu, Johnson & Robinson, AJR) za prispevek na področju razumevanja vpliva institucij na gospodarski razvoj je svojevrsten akt cinizma komiteja, ki pri Riksbank izbira vsakoletne nagrajence. Brendan Greeley je v Financial Timesu čudovito pojasnil kontroverzno izbiro kot “nagrado za uporabo ekonomije prav pri tistih stvareh, kjer je ekonomija sama po sebi slaba pri razumevanju“.

Ekonomija je dobra pri številkah, toda določenih stvari, v bistvu velike večine, ni mogoče pojasniti s številkami. In tukaj se ekonomija zateče k mehkim konceptom, kot so denimo institucije, da bi z njimi pojasnila tisti del, kjer pojasnjevalna moč v statističnih modelih na podlagi korelacij med številkami kaže velike škrbine. Toda problem ekonomije je, da je pri tem standardno površna. Ekonomistov ne zanima kompleksnost medsebojnih odnosov in historična evolucija, ki je pripeljala do te kompleksnosti odnosov, pač pa iz celotne zgodbe izberemo eno ali nekaj anekdot, ki nam “pašejo” v naš reduciran empirični koncept. Ne preberemo celotne zgodovinske knjige, pač pa nekaj strani, in na podlagi teh nekaj anekdot zapolnimo škrbino v naših “empiričnih”, no statističnih modelih s korelacijami med številkami.

Nadaljujte z branjem→

Zeleni vodik je mrtev že pred prihodom

21 oktobra, 2024 By in gospodarstvo 2 komentarja

Najprej je šla v franže danska pravljica o zelenem vodiku za Nemčijo, nato norveška, zdaj pa še španska. Proizvodnja vodika iz viškov elektrike iz sonca in vetra ne zmore preskočiti niti e od ekonomike. Predraga elektrika in prenizka izkoriščenost elektrolizerjev sta ključni faktor, nato pridejo težave z ekonomiko pri transportu in skladiščenju in na koncu še težave z ekonomiko pri proizvodnji elektrike iz zelenega vodika. In če so pri elektriki iz sončnih panelov in vetrnic države še nekako s subvencijami zvabile podjetja in gospodinjstva, da na račun tihe mase večine odjemalcev elektrike, ki plačujejo te subvencije, investirajo v to zgodbo, pri zelenem vodiku ni tako velike subvencije, da bi kdo sploh začel z resno proizvodnjo.

Vpliv vojne na izraelsko gospodarstvo

21 oktobra, 2024 By in gospodarstvo Tags: , , ,

UP TO 60,000 ISRAELI BUSINESSES TO CLOSE IN 2024

“The economic fallout from the ongoing war was most immediately felt by businesses active in the construction, agriculture, tourism, hospitality, and entertainment sectors, according to Amir.

That’s as 85,000 Palestinian workers have virtually disappeared from Israel’s construction industry since the war’s start, as they have not been allowed into Israel to work due to security concerns, while many foreign workers working at building sites left the country. This has caused many building sites to shut down completely due to a lack of workers.

‘Agriculture but especially the construction industry suffers from a severe shortage of manpower causing significant delays of projects and in the handover of apartments,” said Amir. “We are seeing some influx of foreign workers who have returned to Israel, but the low supply has also led to an increase in salaries and higher costs of hiring.’”

See: timesofisrael.com/up-to-60000-is…Image

ISRAEL’S CREDIT RATING DOWNGRADED WITH FURTHER DOWNGRADING TO “JUNK EXPECTED

Moody’s: “The key driver for the downgrade is our view that geopolitical risk has intensified significantly further, to very high levels, with material negative consequences for Israel’s creditworthiness in both the near and longer term. The ratings would likely be downgraded further, potentially by multiple notches, if the current heightened tensions with Hezbollah turned into a full-scale conflict.”

See: reuters.com/world/middle-e…Image

Nadaljujte z branjem→

Putinov načrt, kako poraziti dolar

21 oktobra, 2024 By in gospodarstvo 1 komentar

Ta teden naj bi voditelji držav BRICS na vrhu v Kazanu predstavili načrt za nov plačilni sistem med državami članicami, imenovan “BRICS-Bridge”. Čeprav so osnovni razlogi za nov plačilni promet predvsem geopolitične in strateško-varnostne narave, pa ne gre zanemariti ekonomskih koristi.

Nov BRICS plačilni promet prinaša predvsem dvoje prednosti za njegove uporabnike. Prvič, za razliko od sedanjega centraliziranega sistema, ki (prek SWIFT informacijskega sistema) temelji na medsebojnih odnosih med 11,000 bankami, ki morajo imeti korespondenčno banko v Ameriki, pa bi naj bil nov BRICS plačilni sistem decentraliziran. Temeljil naj bi na konceptu, ki ga je razvila in testirala “centralna banka centralnih bank” BIS iz Basla (imenovan mBridge), v katerem med seboj komunicirajo in poravnavajo obveznosti centralne banke, poslovne banke posamezne države pa nato poravnavajo svoje mednarodne obveznosti prek nacionalne centralne banke. Slednje delujejo kot klirinški sistem med državami (nekaj podobnega je že leta 1944 predlagal britanski ekonomiost John M. Keynes na srečanju zaveznikov v Bretton Woodsu). Prednost tega sistema je, da je bistveno hitrejši od sedanjega sistema, saj se namesto v dnevih (kot danes) mednarodne transakcije lahko poravnajo v minutah ali celo sekundah znotraj klirinškega sistema centralne banke.

Druga prednost BRICS plačilnega sistema je, da transakcije ne gredo več skozi ameriške korespondenčne banke in jih torej ni mogoče spremljati, kontrolirati ali celo ogroziti. S tem se države zavarujejo pred morebitnimi ameriškimi (in zahodnimi) sankcijami, saj jih v primeru političnih ukrepov ni mogoče izključiti iz mednarodnega plačilnega sistema, kot se je to zgodilo Iranu in Rusiji in kot bi se lahko zgodilo Kitajski.

Nadaljujte z branjem→

“Nobelova” nagrada za ideologijo, da zahodne institucije vodijo k hitrejšemu razvoju

20 oktobra, 2024 By in gospodarstvo Tags: , , ,

Ta teden sem se izogibal komentiranju letošnje nagrade švedske centralne banke za ekonomijo (ki se nepravilno imenuje “Nobelova”) trem ameriškim profesorjem. Dobili so jo Daron Acemoglu, Simon Johnson in James Robinson (AJR), in sicer za prispevek k razumevanju, kako institucije vplivajo na razvoj in blaginjo držav. Ti trije avtorji so leta 2001 objavili enega najbolj citiranih in kontroverznih člankov zadnjega obdobja – The colonial origins of comparative development: An empirical investigation, ki je tudi glavna osnova za podelitev nagrade. Ključna ideja članka je, da so evropski kolonisti uprabljali različne strategije glede obvladovanja svojih kolonij. Tam, kjer so bile (zdravstvene) razmere za življenje bolj ugodne (to so ocenjevali s stopnjo smrtnosti naseljencev), so se naselili in postavili “inkluzivne institucije”, ki so spodbujale rast, medtem ko se v manj (zdravstveno) prijaznih področjih, kot je denimo centralna Afrika, niso naselili, pač pa so postavili “ekstraktivne institucije”, namenjene črpanju naravnih in človeških virov iz teh držav. Te prvotno postavljene institucije so se ohranile do sedaj in determinirale razvojno uspešnost držav. Države z inkluzivnimi institucijami naj bi bile bolj razvojno uspešne od držav z ekstraktivnimi institucijami.

Nadaljujte z branjem→

Skriti stroški elektrike iz sončnih elektrarn

19 oktobra, 2024 By in gospodarstvo Tags: , , , ,

Obvezno branje za “sončne ideologe”. John Schla na pedagoški način razloži dejansko ceno elektrike iz sončnih elektrarn. In ta v sončno privilegiranih ZDA seveda ni enaka ne subvencionirani LCOE v višini  34,66 $/MWh in tudi ne nesubvencionirani LCOE v višini 67,11 $/MWh. Problem sončne energije je, da je občasna. Da bi bila sončna energija enako zanesljiva kot jedrska, bi bilo treba njene kapacitete povečati na 4,21-kratnik porabe elektrike (zaradi variabilnosti proizvodnje) in dodati baterije za 55 ur delovanja ali namesto njih dodati plinsko elektrarno enake kapacitete kot jo imajo sončne elektrarne. Tak energetski sistem pa postane izjemno drag. Stroški elektrike iz sončnih elektrarn se s tem dvignejo na 488 $/MWh, z emisijami v življenjskem ciklu 120 g/kWh. Pa še to v ZDA, kjer je izkoristek sončnih elektrarn (capacity factor) v povprečju okrog 24 %, medtem ko je v Nemčiji zgolj 11 %. Za primerjavo – skupen strošek jedrske energije (brez dodatnih skritih stroškov kot pri elektriki iz sončnih elektrarn) je 66 $/MWh (nižje od proizvodne (LCOE) cene elektrike iz sončnih elektrarn in za več kot 7-krat nižji od polne cene elektrike iz sinčnih elektrarn), hkrati pa ima samo 5 g/kWh izpustov.

Zelo dolgo branje, vendar se splača.

Solar power is the fastest growing source of electrical energy in the US. In the last year solar power generation grew by 15.52%, followed by wind at 8.27%, then natural gas at 4.17%. Solar power has captured the imagination of many as way to get unlimited “free” energy from the sun. It has been declared the cheapest and cleanest form of electrical energy by mainstream scientists and thought leaders alike.

Solar power has a much higher energy density than wind power (~7 acres/MW vs. ~60 acres/MW). This means that solar power is more suitable for constructing micro grids as there is simply no space for wind power. Micro grids are an important concept because it is becoming more difficult to get new solar and wind farms connected to the grid. The viability of industry is highly dependent on the price of energy, so it is critical to understand the real cost of a solar micro grid.

To judge solar power, four criteria will be considered: cost, reliability, CO2 emissions, and land use. The purpose of this paper is to thoroughly understand these most relevant issues.

Nadaljujte z branjem→

Najbolj depresivna slika Slovenije?

18 oktobra, 2024 By in gospodarstvo

Meni se zdita v tej situaciji danes najbolj depresivni spodnji sliki. Prva kaže zmanjšanje porabe električne energije v gospodarstvu za 16 % po letu 2021:

Če kdo misli, da gre za energetsko prestrukturiranje, ker so slovenska podjetja našla čudežno tehnologijo, da z manj energije ustvarijo več, se bridko moti. Druga slika kaže zmanjšanje obsega proizvodnje v 5 energetsko intenzivnih panogah (papirna, gumarska, nekovinska, kovinska, kemična) za več kot 15 % glede na 2021. Te dejavnosti predstavljajo skoraj polovico porabe energije v industriji in četrtino proizvodnje, izvoza in zaposlenosti. Torej – dogaja se deindustrializacija zaradi visokih cen energentov.

Padec ind proizvodnje v energ int dej 2024

Nadaljujte z branjem→

Najbolj depresivna slika Evrope?

18 oktobra, 2024 By in gospodarstvo

Nekateri so danes spodnjo sliko proglasili za najbolj depresivno sliko Evrope: slika kaže depresivni trend pričakovanj gospodarske rasti za 5 let vnaprej. Ko so leta 2000 nekatere članice EU hrabro in glasno vstopile v bodoči dizaster, imenovan evro, so bila pričakovanja glede bodoče rasti še na ravni 2.6 %. In že to je bilo izjemno slabo v primerjavi z globalnima konkurentoma ZDA in Kitajsko. Danes, četrtletje kasneje, so se pričakovanje glede bodoče rasti prepolovila (na zgolj 1.3 %).

Glavni krivci? (1) nizka rast produktivnosti in (2) še nižja rast prebivalstva (vsota stopnje rasti produktivnosti in stopnje rasti prebivalstva je anaka stopnji rasti BDP) ter (3) energetska kriza. Evropska podjetja nimajo več razloga, da bi ohranjala svojo proizvodnjo v EU – ker ni delovne sile, ker regulacija ubija podjetniško aktivnost in tehnološki razvoj in ker je Evropska komisija z zeleno norostjo, imenovano obnovljivi viri energije, in z gospodarsko vojno proti Rusiji naredila energijo (= življenje) prohibitivno drago.

Pričakujte eksodus največjih evropskih podjetij in še večji upad spodnjega trenda v naslednjem desetletju.