Kolega Andrej Senegačnik in Mihael Sekavčnik iz Strojne fakultete sta v Sobotni prilogi Dela na učinkovit način prikazala, da je politični cilj do leta 2050 v Sloveniji (in enako velja za ostale države) opustiti fosilno in jedrsko energijo in ju zamenjati z električno energijo iz obnovljivh virov sonca in vetra (OVE) popolna iluzija. Je tehnično (glede na naravne fizikalne in termodinamske zakone ter tehnološko zrele tehnologije) in ekonomsko neizvedljiva. Po analizi ekonomskih in podnebnih učinkov NEPN, ki sva jo naredila s kolegom Babičem in po Mervarjevi analizi (Analiza 100% OVE scenarija v elektroenergetskem sektorju za Slovenijo za leto 2044), objavljeni prejšnii teden, je to tretja strokovna analiza v zadnjem času, ki je povsem raztrgala mit zelenega prehoda, ki ga pesni s strani MOPE bogato sponzoriran “klub zelenih pesnikov”, ki pripravlja NEPN.
Spodaj je nekaj računskih ilustracij Senegačnika in Sekavčnika glede tehnične in ekonomske nesmiselnosti koncepta NEPN.
Ob predpostavki, da se bo današnji delež hidroenergije še nekoliko povečal, na okrog 5,5 TWh, bo treba z novimi, brezogljičnimi viri dodatno proizvesti 52,4 TWh (proizvodnja okrog petih jedrskih elektrarn z močjo 1100 MW!). Na dnevno-letni ravni bo treba od 57,9 TWh skladiščiti vsaj 70 odstotkov te energije, za kar se predvideva ČHE. Če se upošteva izkoristek skladiščenja električne energije s ČHE sistemi (75 odstotkov), bo potrebna letna proizvodnja vseh virov okrog 68,0 TWh, pri čemer bodo izgube skladiščenja s ČHE kar 10,1 TWh. Predvidena poraba okrog 68 TWh pomeni, da se bo poraba električne energije več kot početverila glede na izhodiščno leto 2019. Dobljen rezultat je skladen z rezultatom primerljive študije na globalni ravni, kjer kot rezultat nadomeščanja navajajo šestkratno povečanje porabe elektrike (Holechek et. al.: A Global Assessment: Can Renewable Energy Replace Fossil Fuels by 2050? Sustainability 2022, 14).
Letna poraba 68 TWh električne energije pomeni povprečno moč okrog 7,8 GW. Ker je proizvodnja z VRE časovno izredno nestanovitna, bodo potrebni velike instalirane moči in velika sistemska skladišča. Izračun potrebne površine PV modulov je narejen za območje Primorske, ki je v Sloveniji najbolj osončena regija. Povprečna letna osončenost Slovenskega primorja je 3,94 kWh/m2/dan, to je na letni ravni 1,44 MWh/m2 (ARSO). Ob upoštevanju povprečnega 15-odstotnega izkoristka PV elektrarn se na kvadratni meter letno proizvede 216 kWh električne energije. Za 62,5 TWh letne PV energije (upoštevana proizvodnja hidroelektrarn, 68,0 – 5,5 = 62,5 TWh) je potrebna površina PV modulov okrog 290 km2. Dejansko bi bila potrebna površina modulov še bistveno večja, ker moduli niso nameščeni idealno.
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.