Bine Kordež
Kot spremljamo v medijih, se pogajanja o pokojninski reformi prevešajo v zadnjo fazo in v kratkem naj bi na mizo dobili osnovne rešitve nove pokojninske zakonodaje. Osnovni cilj sprememb zakonodaje je zagotovitev čim bolj dostojnih pokojnin ob zagotovljeni javno-finančni vzdržnosti. Pri tem socialni partnerji zagovarjajo višje zneske pokojnin in možnost upokojitve nekje med 65 in 67-tim letom starosti, partnerji na podjetniški strani pa predvsem opozarjajo, da bi previsoke pokojnine in s tem povezane višje davčne obremenitve ogrožale konkurenčnost našega gospodarstva.
Pokojninska zakonodaja seveda pokriva zelo široko področje z ogromno podrobnostmi, ki jih je potrebno uskladiti, a pri tem sta ključna predvsem dva parametra. Prvi je predvidena višina pokojnin (določitev prve pokojnine preko določitve pokojninske osnove ter odmernega odstotka in kasnejše usklajevanje pokojnin). Drug ključen parameter pa je čas, ki naj bi ga bodo starejše generacije v povprečju preživele v pokoju ali določitev starosti ob prehodu iz zaposlitve v pokoj. Zaradi tega v nadaljevanju teksta prikazujem glavne posledice nekaterih predlaganih sprememb na višino pokojnin. V zadnjem letu priprave zakonodaje poslušamo predvsem predlagane rešitve, te pa praviloma niso nikoli podprte s podatki, kako bi te spremembe vplivale na konkretno višino pokojnine nekega povprečnega upokojenca. Nedvomno so predlagane spremembe podprte z natančnimi izračuni in preverjanjem konkretnih učinkov in samo upamo lahko, da bo to dostopno tudi javnosti. Zaenkrat podatkov o konkretnih učinkih popravkov zakonodaje na višino pokojnin nismo zasledili in nekaj ključnih predstavljam v tem tekstu.


You must be logged in to post a comment.