Ivan Simič
Prejšnji teden so se mediji razpisali o samostojnem podjetniku »normirancu«, ki je v letu 2024 ustvaril 5,2 milijona prihodkov. Čeprav je plačal več kot en milijon evrov dohodnine, so se skoraj vsi ukvarjali s tem, kako je lahko normiranec in ne s tem koliko dohodnine je plačal. Namesto, da bi bili veseli, da je plačal toliko dohodnine in bi si želeli še več takšnih samostojnih podjetnikov, se ukvarjajo s tem, kako je to mogoče. Zaradi takšnega razmišljanja se lahko zgodi, da bodo odgovorni začeli razmišljati še o dodatnih popravkih pri obdavčitvi normiranih samostojnih podjetnikih. Nato pa je še dodatno olje na ogenj dolil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je med drugim povedal:
»Tukaj imamo sedaj seveda situacijo, ko se zaradi ugodne davčne obravnave tega sistema poslužujejo tudi tisti, za katere ta sistem seveda ni bil mišljen. V primerjavi recimo nekega mizarja, kjer je veliko materiala vloženega v delo in seveda ob ustvarjenem prometu gre velik del tega prometa za pokritje stroškov. Medtem, ko nekdo, ki dela iz pisarne, teh stroškov nima, obdavčena olajšava pa je enaka, to seveda ni pošteno.«
O tem, kaj je pošteno in kaj ni, bi lahko razpravljali. Tako na primer ni pošteno, da če v zakonu piše, da nekaj ni obdavčeno, da Furs to obdavči, ker meni, da ni pošteno, da ni obdavčeno. S takšnim razmišljanjem lahko pridemo le v davčno anarhijo, ko ni več pomembno, kaj piše v zakonu, temveč je pomembno, kako si zakon razlaga tisti, ki ima oblast.
You must be logged in to post a comment.