Včeraj se je nekdo na twitterju obregnil ob našo analizo glede optimalnega elektroenergetskega sistema za Slovenijo z naslednjim “argumentom”:

“Te raziskave bi morale biti odprtokodne, podatki in kalkulacije bi morali biti dostopni na GitHub ali kje drugje. Potem bi videli, ali imajo kakšen smisel in če jih zaženemo za 10 let nazaj smiselno napovejo stanje sedaj.

Zase vem, da bom v kakšnem letu samozadosten, elektriko iz omrežja bom potreboval tri mesece pozimi in še to zelo malo. Dovolj bi bil tudi agregat, ampak recimo da to bolj onesnažuje.

Če bo takih več, te kalkulacije gotovo ne bodo imele nobenega smisla.”

Napotil sem ga, naj umetno inteligenco (UI) povpraša o primernosti njegovega predloga in stroških:

“Kolikšen del porabe elektrike bi v Sloveniji pokrili v 2024, če bi vse individualne hiše opremili s sončno elektrarno z baterijo dvojne kapacitete sončne elektrarne? Koliko bi stal tak elektroenergetski sistem v 80 letih (po cenah iz 2024)? Upoštevaj, da se poraba električne energije do leta 2050 podvoji. Pri tem ob stroških zamenjave sončnih panelov in baterij ob koncu življenjske dobe upoštevaj stroške slabšega profila cene PV (nizkih cen podnevi, višjih ponoči), stroške nadgradnje omrežja (omrežnina), stroške regulacije, stroške rezervnih kapacitet, stroške degradacije baterij, stroške uvoza nadomestne elektrike ali plina za proizvodnjo elektrike v času peak loada in v času kurilne sezone, stroške razgradnje panelov in baterij. Upoštevaj tudi ali je tak sistem (sončna elektrarna + baterija) primeren za velike industrijske obrate. Nato to opcijo primerjaj z opcijo izgradnje jedrske elektrarne (s kapaciteto 1200 MW) in upoštevaj vse stroške v obdobju 80 let. Pripravi primerjalno tabelo.

Tudi jaz sem vprašal oba modela UI, ki ju največ uporabljam, in dobil odgovore, ki jih objavljam v nadaljevanju. Kot lahko vidite, oba modela pritrjujeta našim izračunom. Itak. Številke so nekoliko nižje (ker ta UI generirana sistema nista optimizirana, ne upoštevata obstoječih kapacitet in ker uporabljata drugačne predpostavke glede cen plina in elektrike, pa tudi med seboj se razlikujeta glede predpostavk), ampak razmerja med obema konceptoma so enaka kot v naših izračunih.

Ta dva odgovora UI služita zgolj kot ilustracija za to, zakaj s strešnimi sončnimi elektrarnami, tudi če bi jih dali na vseh 450 tisoč hiš v Sloveniji in opremili z baterijami dvojne kapacitete, ne bi mogli resneje pokriti porabe po elektriki in zakaj to ne more biti neka resna opcija (niti finančno, niti glede obsega pokritja porabe in niti glede zmožnosti pokrivanja potreb industrije in energetskega prehoda).

DeepSeek takole zaključuje svojo analizo:

Jedrska elektrarna ostaja ekonomično boljša izbira tudi ob podvojitvi porabe, z 2,9-krat nižjimi skupnimi stroški in 3,2-krat večjo pokritostjo porabe. Sončna opcija postaja še manj ugodna ob večji porabi zaradi eksponentne rasti stroškov rezervnih kapacitet in uvoza.

Optimalna rešitev za Slovenijo bi verjetno bila kombinacija jedrske elektrarne kot osnovnega vira s komplementarnimi obnovljivimi viri in pametnim upravljanjem povpraševanja.

ChatGPT pa končuje tako:

• Energijsko: množična strešna PV na hišah (tudi z baterijami) lahko pokrije ogromen del letne porabe (≈ 40–50 %), a ne zanesljivo pozimi brez uvoza/rezerv.

• Finančno: pri 80-letnem horizontu strošek baterij (več ciklov zamenjav) in uvoza/rezerv naredi “vse-hiše PV+baterije” bistveno dražjo od jedrske opcije za enako zanesljivo energijo.

• Industrija: potrebuje stanovitno kapaciteto; PV+baterije (hišni red velikosti) ni primerna kot primarni vir.

Problem je, ker nekateri, ki ne mislijo dlje od svoje lastne hiše, tovrstne nebuloze širijo in problem je, da tovrstni posamezniki zasedajo tudi nekatere ključne položaje v tej državi. Energetika je preveč resna zadeva, da bi jo prepustili šank filozofom.

Nadaljujte z branjem→

S takšnim vodstvom EU imamo opravka. Če je fokus Komisije in vodstev EU držav nadaljevanje vojne v Ukrajini namesto miru v Ukrajini, znižanja cen energije in fokusa na razvoju in konkurenčnosti, potem je jasno, zakaj EU gospodarstvo že tretje leto stagnira. Medtem ko se Kitajska ukvarja s spodbujanjem tehnološkega razvoja, razvojem jedrske energije, gradnjo plinovodov, pristanišč in železnic do trgovinskih partnerjev ter s kompletiranjem globalnih dobavnih verig mimo EU in ZDA.

Ob takšnem vodstvu EU in takšnih evropskih politikih nam ni pomoči. Nikoli ne bom razumel, kako lahko ob tako rapidnem zaostajanju evropski politiki sedijo križem rok oziroma se ukvarjajo z nadaljevanjem in poglabljanjem problema v Ukrajini. Če bi pustili, da se vojna v Ukrajini konča, ponovno vzpostavili dobave poceni ruskega plina, bi odpadla polovica problema evropske nekonkurenčnosti, hkrati pa bi ves čas lahko namenili problemu tehnološkega zaostajanja EU za Kitajsko in ZDA.

1. Dutch government took control over Chinese chip company, put in own CEO.
2. China put in place an export ban on the chips of Nexperia.
3. Netherlands freak out, as they could have not seen this coming! They did not imagine that China would in any way react to the Dutch literally taking a way a company forcefully from China.
4. Dutch Minister for Economic Affairs Vincent Karremans wants to find a solution with China regarding the Chinese export ban on Nexperia chips, the state broadcaster NOS

The ban went into effect after the Dutch government took control of the company and removed the Chinese CEO.

–>  They are idiots

They now are calling China, apologize and want to find a solution that will not make them look like idiots. Too late.

Vir: Lord Bebo

Ko se Ursuli slaba karma vrne kot bumerang 

Tole spodaj pa je govor z veliko začetnico. Težko čemurkoli v tem govoru oporekam. Tudi druge stvari, ki sem jih zasledil s strani Weidlove (zaustavitev deindustrializacije, konec vojne v Ukrajini, sporazum z Rusijo…) so zelo razumne.

Ni čudno, da AfD vodi v vseh anketah.

Ko je lani pred referendumom o morebitni gradnji jEK2 potekala javna diskusija o tem, je javnosti manjkala ključna informacija za odločanje. Ne informacija o tem, koliko bi stala gradnja JEK2, pač pa informacija o tem, koliko bi slovenske državljane stale različne alternative glede bodočega elektroenergetskega sistema (EES). Informacija o tem, koliko bi nas stalo, če ne naredimo nič, koliko bi nas stalo, če zapremo vse fosilne in jedrske vire in stavimo zgolj na občasne OVE in uvoz plina ter koliko bi nas stalo, če kombiniramo stalne OVE (hidro), občasne OVE (veter in sonce) z jedrsko energijo (NEK in JEK2). Vendar ne informacija, izražena v abstraktnih milijardah evrov, pač pa izražena v obliki zneska, ki ga bomo mesečno plačevali za elektriko v primeru odločitve za eno, drugo ali tretjo možno pot glede prenove slovesnkega EES.

Te informacije lani pred referendumom nismo imeli, zato smo se tega projekta lotili v okviru široke strokovne skupine, v kateri so sodelovali eminentni slovenski strokovnjaki s področja energetike, elektrotehnike, okoljskih ved in ekonomije (prof. dr. Jože P. Damijan (vodja), prof. dr. Boštjan Blažič, izr. prof. dr. Andrej Senegačnik, prof. dr. Sebastijan Seme, prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dr. Nataša Mori, prof. dr. Ferdinand Gubina, mag. Drago Babič, prof. dr. Iztok Tiselj, mag. Vekoslav Korošec, Martin Novšak, Stane Rožman, Boštjan Pišotek, Matej Drobnič (koordinator)). V tej skupini smo pripravili strokovno ovrednotenje alternativnih konceptov bodočega EES in na tej osnovi utemeljen predlog optimalnega koncepta prenove slovenskega EES.

Ta optimalni koncept EES odgovarja na tri ključne izzive:

1. kako zagotoviti zadosten obseg električne energije (EE) za razvojno konvergenco Slovenije,
2. kako zagotoviti zadosten obseg električne energije za energetski prehod na nizkoogljične vire energije in
3. kako zagotoviti ustrezno raven strateške avtonomije, stabilnosti elektroeenergetskega sistema  in zanesljivosti oskrbe z električno energijo.

V analizi, ki upošteva celotni življenjski cikel tehnologij za proizvodnjo elektrike in sistemske stroške, obravnavamo štiri glavne scenarije in en podscenarij razvoja slovenskega EES:

1. Scenarij 1: Status quo (obstoječa struktura EES: NEK do 2043, brez JEK2, brez novih naložb v proizvodne vire in hranilnike),
2. Scenarij 2: OVE + plin (NEPN OVE scenarij: NEK do 2043, brez JEK2, nove naložbe samo v OVE),
3. Scenarij 3: 100 % OVE (zaprtje NEK, zgolj naložbe v OVE),
4. Scenarij 4: OVE + JE (NEK do 2063, JEK2, zmerne naložbe v občasne OVE, naložbe v nove HE),
5. Scenarij 4a: OVE + JE (NEK do 2063, JEK2, zmerne naložbe v nestanovitne OVE, brez naložb v nove HE).

Nadaljujte z branjem→

Res, kako neumen moraš biti kot politik, da ne premisliš niti dveh korakov vnaprej? Ali pa da slepo slediš ameriškim ukazom. Kar je isto.

Evropo vodijo popolni tepci. Oziroma ameriški vazali. Kar je isto.

There you go, the concrete manifestation of why the Dutch government’s theft of Nexperia (pressured by the US) was such a profoundly dumb move: they’re literally bringing the entire European auto industry to a halt.

A reminder of what happened here:

• Back in June, the US told the Dutch that they would roll out a new anti-China extraterritorial legislation, whereby any subsidiary company of a Chinese company sanctioned by them would automatically be sanctioned too. They said that this rule would apply to Nexperia, a semiconductor manufacturer headquartered in Holland acquired in 2018 for $3.6 billion by Chinese company Wingtech Technology, which sanctioned by the US since December 2024. Nexperia is a major EU company with over 12,000 employees, supplying much of the EU auto industry with chips. The US told the Dutch that the only way Nexperia could escape the sanctions was to get rid the Chinese. I’m not making any of that up, it was all reported in the Financial Times: https://ft.com/content/db019842-01a9-4488-a6a0-45d0e102536b

Nadaljujte z branjem→

Ker je zaradi zaplembe hčerinskega podjetja na Nizozemskem matično podjetje Nexperia  v Kitajski zaustavilo vse dobave hčerinskemu podjetju, avtomobilskim proizvajalcem v Evropi grozi zaprtje proizvodnje zaradi pomanjkanja čipov. Tako svari ACEA, Združenje evropskih proizvajalcev avtomobilov (European Automobile Manufacturers’ Association), ki zastopa največje evropske avtomobilske skupine.

We are deeply concerned by potential significant disruption to European vehicle manufacturing if the interruption of Nexperia chips supplies cannot be immediately resolved.

The European Automobile Manufacturers’ Association (ACEA) is deeply concerned by potential significant disruption to European vehicle manufacturing if the interruption of Nexperia chips supplies cannot be immediately resolved.