No, če smo že pri Margot Timmins. Po njej niso naredili boljše

Nadaljujte z branjem→

Se šem kdo spomni časov, ko je bil Jane Weber še glasbeni urednik na Radiju Študent? Tam 30+ let nazaj. No, jaz se še. Pri njemu sem prvič slišal spodnjo pesem Nicka Drakea, pa Tima Buckleya, glasbo dveh tragičnih trubadurjev, pa prvi album Cowboy Junkies…  Klical sem na radio in zmenila sva se, da mi je posodil ploščke. In postal sem fan. Janeta in njegovega glasbenega okusa. Jane je kasneje tudi pripeljal Cowboy Junkies v Ljubljano. Ampak jaz sem se v Margot Timmins zaljubil že pred tem, na koncertu v Hamburgu…

Kratek dokumentarec o Nicku Drakeu, tragičnemu geniju med trubadurji

Učinki iriske davčne oaze na statistike evrskega območja glede dinamike BDP in plačilne bilance so postali tako moteči, da je treba irske podatke izključiti iz statistik evrskega območja, ker povsem popačijo sliko dejanske dinamike evrskega gospodarstva.

Dva primera. Prvi primer je plačilna bilanca. Na podlagi prve slike spodaj bi lahko sklepali, da ima evrsko obmčje veli deficit v tekočem računu plačilne bilance. Toda ko izključimo Irsko iz teh podatkov, se pokaže, da ima evrsko gospodarstvo dejansko velik presežek v tekočem računu (druga slika). Deficit iz prve slike je posledica ogromnega deficita Irske v storitveni bilanci in bilanci primarnih dohodkov (tretja slika). Razlog je, ameriške multinacionalke s sedežem v Irski na eni strani prikazujejo velik uvoz storitev (predvsem pravice intelektualne lastnine), na drugi strani pa transferirajo (nizko obdavčene) dobičke v tujino v druge davčne oaze.

Nadaljujte z branjem→

Vojna izčrpavanja je ena izmed ključnih vojaških strategij, v kateri nasprotnik zmaga v vojni brez odločilne bitke, ampak z izčrpavanjem sovražnika z nenehnim povzročanjem izgub vojakov, materiala in morale do točke zloma. Tipični zgodovinski primeri so ruska zmaga nad Napoleonom, bitka pri Verdunu in sedanja ruska vojna proti Ukrajini. Pa tudi zahodne sankcije proti Rusiji, vendar s perverznimi učinki.

V vojni izčrpavanja so pomembni fizični zakoni. Če je neka država glede prebivalstva 5-krat večja od druge, bo na dolgi rok zmagala v vojni, ker bo manjši državi prej zmanjkalo za boj sposobnih moških. V primeru vojne v Ukrajini to pomeni, da – brez aktivne vojaške vključitve zahodnih držav v vojno – Ukrajina te vojne proti Rusiji fizično ne more zmagati, ker je glede prebivalstva efektivno 5-krat manjša. Ukrajini bo prej zmanjkalo za orožje sposobnih mož. In tega manjka v številu vojakov ne more nadomestiti nobena razlika v količini orožja, ki bi ga Ukrajina še lahko dobila od zahoda, saj ne bo vojakov, ki bi ga lahko uporabili. Pri čemer pa ruska vojaška industrija dela v treh izmenah in dnevno proizvede nekajkrat več streliva kot vse zahodne države skupaj.

Nadaljujte z branjem→

Za današnjo kolumno v Dnevniku sem osvežil nekaj podatkov o uspešnosti evropskega in ruskega gospodarstva po začetku vojne v Ukrajini. Včeraj je Eurostat objavil, da se je BDP v evrskem območju v drugem četrtletju letos povečal za 0.6 % glede na isto četrtletje lani (v prvem četrtletju pa za 0.5 %), kar je na ravni lanskega leta (0.5 %) in kar je za tretjino manj od napovedi IMF iz junija letos (napoved za 2024: 0.9 %). Krivulja rasti evrskega gospodarstva je “flat”, ravna črta blizu ničle, kar pomeni gospodarsko stagnacijo.

Na drugi strani rusko gospodarstvo cveti: v prvem četrtletju je zraslo za 5.4 %, v drugem za 4 %, napoved IMF za letos pa je rast za 3.2 % (kar pomeni očitno podcenjeno oceno). Če pogledate spodnjo sliko, je očitno, da evrsko gospodarstvo od začetka leta 2022 stagnira, rusko gospodarstvo pa se je po upadu v 2022 (sankcije zahodnih držav) pobralo in že leto in pol hitro in robustno raste.

Nadaljujte z branjem→

Edina poslušljiva pesem, ki jo je Bryan Adams naredil po letu 1984

Marko Golob

“Ta ki te lahko pripravi v to, da verjameš v absurd, te bo pripravil tudi v to, da boš storil zločin” (Voltaire)

Maja tega leta sva bila z Darjo povabljena na 60-letnico v Nemčijo k najinim dobrim prijateljem. Fina družina, s »von« pred priimkom, vsi izvrstno izobraženi, svetovljani. Zvečer so naju postavili ob »mednarodno« mizo« njihovih prijateljev. Zelo uspešni ljudje, gospodarstveniki, akademiki, visoki mednarodni funkcionarji, ljudje s široko mednarodno izpostavljenostjo, vrhunsko izobrazbo, doktorati,…brez zadržkov lahko rečemo: elita. Debata je bila seveda zelo zanimiva in na nivoju, ampak, ko že debatiraš o svetu, se ukrajinske krize nismo mogli izogniti. In tu je prišlo do občutne razlike med mojim mnenjem (Darja je bila kot običajno diplomatsko tiho) in mojimi sogovorniki. Padel je argument za argumentom, ampak na koncu protiargumentov sicer ni bilo več, moji razlagi pa tudi niso verjeli. Zjutraj pri zajtrku je eden od njih omenil mojemu prijatelju: »Veš, Marko ima pa glede Ukrajine čudne poglede«.

Zakaj prihaja do razlik, kljub temu, da gre za zelo inteligentne ljudi? Stvar mi ni dala miru. Na koncu sem prišel do naslednjih zaključkov: ljudje razmišljamo na prepostavkah (hipotezah bi temu rekli v znanstveni metodi, aksiomih v matematiki). Vendar za razliko od rigoroznih znanstvenikov svojih predpostavk ne testiramo ravno dosledno. Tako pride včasih do prav zanimivih zaključkov. Kako to izgleda v mojem primeru? Moji sogovorniki so po mojem razmišljali na naslednjih predpostavkah.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je zanimiv članek, ki ga je v reviji Nature objavila skupina srbskih raziskovalcev (Đorđević et al, 2024) o socioekonomskih vidikih pridobivanja litija v zahodni Srbiji (Jadar). Kot veste, gre za afero, ki se vleče že dolga leta. Srbska vlada je pred leti dala koncesijo globalni družbi Rio Tinto za izkoriščanje nahajališča litija in bora v nahajališču Jadar. Z litijem iz tega nahajališča naj bi bilo mogoče pokriti 90 % evropskih potreb po litiju. Po dolgih demonstracijah srbskega prebivalstva je leta 2022 srbska vlada umaknila svojo odločitev. No, letos se je zadeva (z odločitvijo sodišča o protiustavnosti odločitve vlade o preklicu koncesije) spet odprla in Rio Tinto je ponovno dobil zeleno luč od srbske vlade, srbsko prebivalstvo je spet na okopih proti temu projektu zaradi negativnih ekoloških posledic pridobivanja litija. Najbrž ste zasledili posnetke iz Bolivije ali Čila, ki kažejo v kaj se spremeni pokrajina, kjer se koplje in nato kemično predeluje litij.

Projekt močno podpirajo Evropska komisija in ZDA. Pomočnik sekretarja na ameriški ambasadi v Beogradu tudi javno močno forsira ta projekt in zatrjuje, da bo pridobivanje litija v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi.

No, v nasprotju s tem raziskovalci Đorđević et al (2024) pravijo, da negativni ekološki učinki zaradi pridobivanja litija in bora ne odtehtajo koristi. In sicer pravijo, da bi bilo izkopavanje litijeve rude na naseljenem in kmetijskem območju prvi in edinstven tak primer na svetu. Gradnja rudnika in predelovalne tovarne v istem industrijskem kompleksu za pridobivanje litija in bora naj bi uničila življenjske aktivnosti približno 20.000 prebivalcev lokalne skupnosti. Rudnik in predelovalnica naj bi se nahajala nad največjim rezervatom podzemne pitne vode v zahodni Srbiji, jalovina pa naj bi se odlagala med dvema hudourniškima rekama, ki poplavljata polje vsakih nekaj let.

Velik problem, povezan z izkoriščanjem litija v svetu, je agresiven proces kemične ekstrakcije, ki vključuje ogromne količine koncentriranih mineralnih kislin, predvsem koncentrirane žveplove kisline. Poraba ogromne količine vode za proizvodnjo litijevega karbonata bi posledično povzročila ogromne količine odpadne vode, ki bi predstavljala veliko trajno onesnaževalno nevarnost za površinske in podzemne vode. Čeprav se zdi, da ima litij pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, se v procesu proizvodnje litijevega karbonata iz rud porabi ogromno energije iz fosilnih goriv, emisije CO2 pa so znatne. Pridobivanje litija iz rudnikov in proizvodnja litijevega karbonata ne prispeva k zmanjšanju emisij CO2.

Raziskovalci zaključijo, da se litija na nahajališču Jadar iz vidika okoljskih tveganj ne splača izkopavati, ker je edino na svetu, kjer je predvideno pridobivanje litija na poseljenem in rodovitnem kmetijskem območju. Pri čemer naj bi pridobivanje litija zagotovo uničilo enega od le treh vodnih območij v Srbiji. Poleg tega to nahajališče z okrog  1 % svetovne rezerve litija naj ne bi ponujalo količin, ki bi rešile problem podnebnih sprememb na svetovni ravni.

Spodaj je nekaj odlomkov iz uvoda in sklepa članka.

Nadaljujte z branjem→