Zgornji naslov je morda edina pametna izjava nekdanjega »ministra za TEŠ6«, preden je zapustil Pahorjevo tavajoče vladno letalo. Skoraj 15 let kasneje se zdi, da smo še vedno brez pilota.

Toda zgodba je še hujša, kot da imamo vlado brez pilota. Pravo vprašanje se glasi: ali sploh vemo, kam to tavajoče letalo leti? Problem tedanje Pahorjeve vlade in vseh, razen morda dveh, zatem je bil, da ni bilo pilota, ki bi v turbulencah znal vladno letalo stabilizirati. Le za vladi Alenke Bratušek v času reševanja bančne luknje in Janeza Janše v času kovidne krize se je zdelo, da znata obvladovati situacijo, v kateri sta se znašli. Obe sta rešili ključni problem njunega mandata. Janševa vlade celo odlično, gledano iz retrospektive in primerjalno glede na ostale EU države (vem, ker sem o tem naredil primerjalno analizo). Vse ostale vlade so bile še bolj kaotične in brezglave od same turbulentne situacije, v kateri so se znašle. Toda nobeni izmed vlad po letu 2004 ni bila jasna smer, nobeni ni bilo jasno, kam usmeriti državo.

Nadaljujte z branjem→

Zakaj Washingtonu ni všeč, kadar državljani države, kjer ima Washington svoje interese, glasujejo v nasprotju z ameriškimi preferencami? Retorično vprašanje. It’s geopolitics, stupid!

Poglejte spodaj dva tipična primera moralne nekonsistentnosti ameriške diplomacije.

Last week the top court of Romania annulled the results of the country’s recent presidential election, just days before a runoff between pro-EU liberal Elena Lasconi and right-wing populist Calin Georgescu. Georgescu had shocked the establishment with a strong first-round showing, but some opponents attributed it to Russian election interference via social media and other tools. The court, citing a declassified intelligence report, said it had found evidence of such meddling.

Many Romanians and outside observers have been outraged by the ruling. “Essentially, when all the layers are peeled back,” writes Thomas Fazi of Compact, “Romania’s top court annulled an entire presidential election based on a TikTok social-media campaign which the intelligence services claimed—without providing concrete evidence—bore similarities to Russia’s tactics allegedly used everywhere.” Even Georgescu’s opponent, Lasconi, who favors a western-leaning Romania that resists Russian geopolitical influence, decried the court’s decision, saying it “crushes the very essence of democracy: voting.”

Nadaljujte z branjem→

Preklican referendum o JEK2 in spremljajoča javna razprava sta razkrili številne težave slovenske politične in medijske krajine. Novinarjem in javnosti v pomoč smo pripravili gradivo, ki demantira in pojasnjuje navedbe nasprotnikov jedrske energije. 

Nevarnost lažnega uravnoteženja

Uravnoteženo poročanje je pomembna novinarska norma, zlasti pri kontroverznih in kompleksnih temah. Obstaja pa nevarnost lažnega uravnoteženja. Gre za to, da medijska objava ustvari napačen vtis o enakovrednosti znanstvenih mnenj, čeprav so nekatera podprta z obsežnimi dokazi, druga pa z malo ali celo nič. Ta pojav je zelo pogost pri obravnavi jedrske energije v slovenskih medijih.  

V iskanju uravnoteženosti v medijskih prispevkih mnogi novinarji postavljajo jedrske strokovnjake ob bok nasprotnikom jedrske energije, ki nimajo primerljivih strokovnih ozadij. 

Strokovnjaki se v izjavah naslanjajo na podatke in znanost, ki so jo proučevali skozi leta šolanja, raziskovanja in dela na področju reaktorske tehnike, nasprotniki jedrske energije pa celoten narativ gradijo na strašenju in čustvih. 

Strašenje in lažno uravnoteženje v oddji 24UR Fokus 

Zadnji vidnejši primer tovrstne neustrezne obravnave te tematike sta prispevka v oddaji 24UR Fokus, objavljena 7. in 8. decembra, ki ju je pripravila Alenka Arko. Avtorica se je naslonila na knjigo Dušana Pluta z naslovom »Jedrska energija – Ne hvala!« Že ime knjige je neposredna referenca na protijedrsko propagando s koreninami v Nemčiji (slogan »Atomkraft? Nein, Danke!«).

Tako kot knjiga Dušana Pluta sta tudi prispevka 24UR Fokus Alenke Arko prepredena s strašenjem o jedrski energiji, ki je bila prikazana kot velika varnostna grožnja in kot vir številnih nerešljivih težav. 

Nadaljujte z branjem→

Jasmin Feratović

Dr. Dušan Plut je geograf, ki je svojo kariero posvetil nasprotovanju jedrski energiji. Nedavno je izdal knjigo z naslovom »Jedrska energija – ne hvala!«. Ta temelji na pristranski analizi, ki ignorira večino znanih tehničnih lastnosti jedrskih elektrarn. Njegovi zaključki so primer demoniziranja jedrske energije skozi psevdoznanost. Novinarjem in javnosti v pomoč smo zato pripravili gradivo, ki demantira in pojasni 64 napačnih in zavajajočih navedb v tej knjigi. 

Vse tehnologije si zaslužijo transparentno in strokovno obravnavo, zato sem v svoji kritiki knjige Dušana Pluta »Jedrska energija – ne hvala!« obravnaval neresnične in zavajajoče navedbe, ki so potrebovale odziv in razlago. 

Za strokovno pomoč in pregled vsebine se zahvaljujem dr. Igorju Jenčiču, vodji Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan, in dr. Tomažu Žagarju, predsedniku Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. 

Bralce, zlasti tiste, ki se vam zdi, da ne veste veliko o jedrski energiji, pozivam, da Plutove argumente berete, kot bi šlo za kritiko druge večje javne infrastrukture, ki velja za pomembno pridobitev sodobne družbe. Na njegovo kritiko glejte kot na primer kritike velikih bolnišničnih kompleksov, javnega šolstva in železnic, ki bi jih pisali zagovorniki homeopatije, programov šolanja na domu ali avtomobilske industrije.

Kaj kmalu vam bo postalo jasno, da gre za avtorja, ki jedrski energiji nasprotuje iz ideoloških vzgibov. Ti nimajo osnove v realnosti in jih je mogoče utemeljiti le z zanikanjem številnih dejstev in znanstvenih dognanj o jedrskih fiziki in jedrski tehnologiji.

Jedrska energija je rešila na deset tisoče življenj s tem, ko je več kot 400 jedrskih reaktorjev doprineslo k manjši porabi fosilnih goriv. Gre za tehnologijo, ki je na konkreten, merljiv način pozitivno vplivala na življenja milijonov ljudi po vsem svetu in ki bo imela pomembno vlogo v prihodnosti človeštva.

Od tu prenesite svoj izvod odziva: 

»Protijedrske laži? Ne, hvala!«

Vir: Jedrska.si

Zelo dobra analogija: visok delež nestanovitnih OVE virov je kot visoko nalezljiva bolezen, ki hitro okuži vse okrog sebe – z norim nihanjem cen prek medomrežnih povezav. Nič krivi švedski in norveški dobavitelji elektrike ki imajo sicer stabilne vire elektrike prek domačih hidro in jedrskih elektrarn, so žrtev neobrzdanega hazardiranja Nemčije, Danske in V. Britanije s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. Ko ni vetra in sonca, ogromno povečanje povpraševanja v teh treh držav požene v nebo (do 1000 evrov za MWh in več) spot cene na borzah za vršno energijo na borzah. In žrtev tega so tudi švedski in norveški dobavitelji pri zakupih elektrike za konice v povpraševanju.

Bine Kordež

Po umiku referendumskega odločanja o “podpori izvedbi projekta JEK2, s katerim bi zagotovili stabilno oskrbo z električno energijo”, se je seveda ta naložba umaknila s prvih strani medijev ter tudi razmišljanja ljudi. Kot beremo, naj bi se priprave za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne vseeno nadaljevale, ljudje pa naj bi se o izvedbi odločali kasneje. Mogoče okoli leta 2028, ko naj bi bili poznani vsi parametri izgradnje te velike naložbe.

Razlogi za umik odločanja so bili na široko komentirani in tudi predmet političnega obtoževanja. Verjetno je bil eden ključnih razlogov za prestavitev odločanja na kasnejši čas, tudi diametralno nasprotne ocene o potrebnosti in stroškovnem vidiku te naložbe. Nedvomno bomo čez dve ali tri leta bolje seznanjeni s pogoji izgradnje tega objekta, dileme o upravičenosti pa bodo ostale tudi takrat in referendumska kampanja ne bo nič manj vroča in posegala v skrajne robove odločanja ali JEK2 potrebujemo ali ne.

V tem vseeno bolj umirjenem obdobju glede izgradnje nove nuklearke ni odveč predstaviti nekaj dodatnih podatkov o stanju in perspektivah v energetiki Slovenije s poudarkom na JEK2. Seveda bo bralec hitro ocenil, da me tekst uvršča med zagovornike izgradnje JEK2, med “jedrski lobi”, a poudarek je predvsem na prikazu nekaj ključnih, pretežno nespornih podatkov.

Nadaljujte z branjem→

S Pariškim podnebnim sporazumom so zahodne države naredile kolektivni harakiri. Same so v zadnjih desetletjih zaprle za 327 GW kapacitet elektrarn na premog, Kitajska pa bo samo v obdobju 2025-2027 izgradila za 420 GW kapacitet novih elektrarn na premog.

In s tem ko so zahodne države naredile kolektivni harakiri z zapiranjem elektrarn na premog, so v istem koraku s CO2 kuponi podražile električno energijo in začele z visokimi cenami elektrike in kuponov uničevati lastno industrijo ter namesto tega uvažati (precej bolj umazane) izdelke iz Kitajske. S kolektivnim harakirijem z zapiranjem elektrarn na premog so zahodne države naredile tudi kolektivni gospodarski samomor. Svoj gospodarski potencial so podarile Kitajski.

Pri čemer je najbolj cinično to, da s to potezo zahodne države niso zmanjšale izpustov CO2, pač pa so doprinesle celo k njihovemu povečanju (ker kitajska podjetja te proizvode proizvajajo z bolj umazano energijo, nato pa jih s kontejnerskimi ladjami na umazan mazut pošiljajo v Evropo in Ameriko). Za vsako tono CO2, ki so jo zahodne države v obdobju 2000-2021 z zapiranjem elektrarn na premog manj poslale v ozračje, so azijske države dodale dodatnih 15 ton CO2 izpustov.

Pariški podnebni sporazum je bil čudovito darilo Kitajski. Res brilijantna poteza zahodnih politikov. Enaka veleizdaji.

Najbrž se še spomnite afere s prvo izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika ZDA (v 2017), ko so mediji razkrili, da mu je analitsko pomagala družba Cambrige Analytica z algoritmi, s katerimi so prek družbenega omrežja Facebook targetirali volilce v “swingerskih državah”, da so postali naklonjeni glasovanju za Trumpa. Tukaj sta dva zapisa iz marca 2018 na to temo (tukaj in tukaj).

No, zelo podobna zadeva se je zgodila zdaj v Romuniji – le da je šlo za družbeno omrežje Tik Tok in le da je ustavno sodišče razveljavilo predsedniške volitve. V vsem ostalem je zgodba dokaj podobna. Sponzorji nesojenega predsednika so uporabili sofisticirane metode digitalnega komercialnega trženja, ki se ga sicer poslužujejo velika podjetja, ne da bi se mi tega zavedali.

So te metode legitimne ali nelegitimne? Hja, odvisno od tega, kdo jih uporabi. Georgescu ni bil “naš”, torej te metode niso bile legitimne. Če bi jih uporabila Kamala Harris, ki je “naša”, bi bile legitimne.

Spodaj je vpogled v dokazno breme kot podlage za odločitev romunskega ustavnega sodišča.

_______________

Ok, I had a detailed look at the declassified Romanian intelligence documents on the basis of which the election results were cancelled and the craziest part of all this is that they actually don’t prove foreign interference or manipulation.

What do they show?

They document a social media campaign supporting Călin Georgescu that involved around 25,000 TikTok accounts coordinated through a Telegram channel, paid influencers, and coordinated messaging.

Nadaljujte z branjem→

…azijske države vsako leto v omrežje vključijo 1,000 novih elektrarn na premog. Naše izpuste CO2 lahko zmanjšamo na ničlo in gremo z gospodarstvom nazaj v srednji vek, pa ne bomo za planet naredili nič.

Zakaj torej z lastnimi ukrepi uničujemo sami sebe?