Nekateri so “mračno dobo” doživljali v zgodnjem srednjem veku, drugi v času totalitarizma (čas fašizma in nacizma v zahodnjih državah in čas komunizma – socializma v vzhodnih državah). No to se zdaj vrača v sodobno EU – glejte dva primera spodaj.
Vendar po mračnem srednjem veku sta prišli renesansa in razsvetljenstvo, po totalitarizmu pa demokracija. In tudi v EU se bo po tej mračni epizodi prejkoslej vrnila demokracija.
Donald Trump je ponosen prejemnik Nobelove nagrade za mir, ki mu jo je – v znak hvaleženosti, ker je napadel njeno državo – podarila Machadova.
Treba pa je povedati, da do vse te kolobocije ne bi prišlo, če bi CIA (ki igra svojo vlogo pri (časovno tempiranem) nominiranju in selekciji kandidatov za Nobelove nagrade za mir (in pogosto tudi za literaturo – primer Solženicin) v državah, ki so v interesni sferi ZDA) lani bolje opravila svojo nalogo in neposredno nominirala Donalda Trumpa. Tako pa je moral najprej izvesti napad na Venezuelo, ugrabiti njenega predsednika in njegovo ženo, se razglasiti za predsednika Venezuele, da si je pridobil zadovoljivo raven spoštovanja in hvaležnosti Machadove.
Toda Donald Trump ni prvi politik, ki mu je bila prostovoljno podarjena Nobelova nagrada v znak hvaležnosti za zasedbo države. Pred njim je norveški pisatelj Knut Hamsun svojo Nobelovo nagrado za literaturo – v znak hvaležnosti za nacistično okupacijo Norveške – prostovoljno podaril nemškemu ministru za propagando v Hitlerjevi vladi Josephu Goebbelsu. Grok:
In May 1943, Hamsun and his wife Marie visited Berlin and met with Joseph Goebbels (Nazi Minister of Propaganda) and his wife. Both parties enjoyed the encounter, as Goebbels was a fan of Hamsun’s writing. Upon returning to his farm in Nørholm, Norway, Hamsun sent his Nobel medal to Goebbels as a gift.
This is the only well-known historical case of a Nobel laureate voluntarily gifting their medal to a political figure (until recent events).
Touche Branka Milanovića glede nerazumne logike evropskih politikov. Precizna diagnoza.
Sem dal v slovenščino, da se kaj ne izgubi:
Kot sem že prej napisal in se sinoči pogovarjal s prijateljem, težko razumem logiko političnih elit EU.
Pripravljajo se na vodenje konvencionalne vojne proti Rusiji. A očitno ne pričakujejo, da bi se ta vojna odvijala na ozemlju EU in tako uničila njihove lastne države. Zato želijo najti drugo ozemlje (na primer Ukrajino), kjer bi potekali spopadi in opustošenje. To je kot nekakšno »Champ de Mars Evrope«.Toda če bi v tej konvencionalni vojni izgubili, zakaj bi se Rusija tam ustavila in ne bi šla naprej vse do Berlina ali Pariza?
Če pa bi Rusija izgubila konvencionalno vojno, ali kdo res verjame, da ne bi uporabila jedrskega orožja, zlasti proti nejedrskim državam EU, ki se ne bi mogle odzvati z enakimi sredstvi?
Torej, v katerem scenariju EU zmaga v vojni, ne da bi pri tem uničila sama sebe?
Mike Carney, predsednik vlade Kanade, ob obisku na Kitajskem, kjer je povedal (do sedaj na Zahodu neizrekljivo), da se ob eroziji dosedanje gradi nova svetovna ureditev. In da je sporazum s Kitajsko pač del tega.
Poglejte spodnjo sliko o disperziji cen v ZDA med letoma 2020 in 2025 in videli boste (pričakovane) škarje cen med (netrgovanimi) domačimi storitvami in proizvodi (hrana, pohištvo, avtomobili) in trgovanimi proizvodi. Podjetja na domačem trgu so dvigovala cene, tuja konkurenca jih je zniževala. In še drugače, če ne bi bilo tuje konkurence (proste trgovine), bi se blaginja v ZDA še bolj zmanjšala zaradi rasti domačih cen. Je pa res, da bi večji del industrije preživel in s tem delovna mesta.
Mearsheimer ima še enkrat več prav (glejte spodaj).
Ko so se ZDA distancirale od EU, in to brutalno jasno, so nenadoma evropski politiki (Meloni, Macron, Merz) začeli govoričiti o nujnosti začetka diplomacije in ureditve odnosov z Rusijo po vojni.
To je bila prva faza. Druga faza bo eskalacija do sedaj zatrtih nesoglasij med članicami EU.
EU so držale skupaj (1) ameriška politična kontrola in de facto vojaška okupacija (predstavljena kot zaščita pred Sovjetsko zvezo) in (2) prosta trgovina (zelo koristna), razdvajale pa so jo skupne evropske politike, ki so šle na škodo interesov posameznih članic in vodile v 3 desetletja gospodarske stagnacije EU. Z umikom ZDA bodo stroški škodljivih skupnih politik prevladali nad koristmi proste trgovine.
Proces dezintegracije se je začel. Seveda pa bo vodstvo EU naredilo vse, da zatre že samo – intelektualno in politično – diskusijo o tem. Toda bolj brutalno se bodo tega lotili, toliko hitrejši bo proces dezintegracije.
Kot sem že pisal – za EU bi bilo optimalno vrniti se nazaj v »zadnje delujoče stanje«. To je v obdobje Evropske gospodarske skupnosti in pred uvedbo Enotnega trga (in seveda evra). To je v stanje pred letom 1993.
Inteligentno, zabavno, direktno, kot vedno.
Ameriška odločitev, da odobri prodajo Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, je pri kitajskih oblasteh naletela na gluha ušesa – kitajska vlada je takoj prepovedala uvoz Nvidiinih čipov. Hkrati je ameriška odločitev časovno zelo nerodna, saj je skoraj sočasno kitajsko podjetje Zhipu AI predstavilo napreden večmodalni model GLM-Image, ki je bil v celoti razvit na domači tehnologiji. Model je treniran izključno na strojni opremi Huawei Ascend in z uporabo ogrodja MindSpore, brez ameriških čipov, programske opreme ali razvojnih orodij. To predstavlja pomemben prelom, saj kaže, da Kitajska danes zmore razvijati konkurenčne, odprtokodne modele umetne inteligence brez odvisnosti od ameriškega tehnološkega ekosistema, kar je bilo prav nasprotno od ciljev ameriških sankcij.
GLM-Image je model z visoko praktično vrednostjo, zlasti pri generiranju besedila in kitajskih pismenk, kjer zahodni modeli še vedno zaostajajo. Ključno sporočilo ni, ali model presega vse konkurente, temveč dejstvo, da Kitajska obvladuje celotno tehnološko verigo – od čipov do programske opreme in znanja. Sankcije so tako pospešile razvoj domačih rešitev in privedle do točke, ko so te »dovolj dobre«, da trajno pretrgajo tehnološko odvisnost. V tem kontekstu ameriška pozna odobritev izvoza ne deluje več kot vzvod nadzora, temveč kot odziv na proces, ki se je že zaključil. Vprašanje ni več, ali lahko Kitajska razvija napredno umetno inteligenco brez ameriških čipov, temveč kako hitro se bo temu vzorcu prilagodil širši globalni ekosistem.
Jensen Huang, ustanovitelj in direktor Nvidiije, je takrat po začetku Trumpove trgovinske vojne in prepovedi izvoza njegovih čipov na Kitajsko v nekaj sekundah dojel, da s tem ameriškim ukrepom njegova Nvidia ni samo izgubila nekaj ali nekaj deset procentov prodaje na Kitajskem, pač pa, da je v celoti izgubila nekaj milijardni kitajski trg. Game over.
The timing is almost embarrassing. As Washington finally approves Nvidia’s H200 sales to China, Zhipu AI drops a serious multimodal model trained entirely on a 100% Chinese stack. No Nvidia. No US chips. No TensorFlow or PyTorch. GLM-Image was built end-to-end on Huawei Ascend hardware using Huawei’s MindSpore framework. Full pipeline. Domestic. Independent.
This matters because US sanctions were meant to slow China and lock in dependency. Instead, they’ve done the opposite. Despite years of export controls and pressure, China has now publicly proven that high-quality, open-source multimodal AI no longer needs US silicon.
And this isn’t a toy. GLM-Image delivers industry-leading performance among open-source models for text rendering and excels at Chinese character generation — something Western, English-first models still struggle with. It may trail ByteDance’s proprietary models, but that’s beside the point. This is about who controls the stack, not who tops a benchmark.
So when the US finally says, “We’ll allow limited H200 exports,” Beijing’s response is effectively: no thanks. Imports reportedly blocked. Approvals “exceptional.” Translation: China is done building its future around American permissions.
This isn’t anti-Nvidia. It’s post-Nvidia. Sanctions forced a full-stack rebuild — chips, frameworks, tooling, talent — and once domestic systems hit “good enough,” dependency breaks for good.
Approving the H200 now doesn’t look like control. It looks like turning up late to a door that’s already closing. The question isn’t whether China can do advanced AI without US chips — that’s been answered. The real question is how fast the rest of the ecosystem follows.
Greenland is shaping up to be another masterclass in self-fulfilling prophecy and stunningly incompetent Western foreign policy. That’s the sequence:
1) Trump says he wants to annex it because otherwise “Russia or China will take over Greenland”, which is entirely bullshit (see x.com/RnaudBertrand/).
2) Trump says Greenland needs to be “in the hands of the UNITED STATES” because “NATO would not be an effective force or deterrent – Not even close!” (x.com/WhiteHouse/sta). Which is also objectively bullshit given that the U.S. is in NATO… Unless he implies article 5 is now null and void.
3) In response, to nominally convince Trump that Greenland can be defended from Russia and China (when it obviously needs to be defended from the U.S., the only ones who actually issued threats of annexation), the ever pliant and meek EU leaders have started “Operation Arctic Endurance.” The goal being to “establish a more permanent military presence” there (theguardian.com/world/live/202).
4) And now Russia is saying that it is “seriously concerned” about the heightened NATO military presence in Greenland. Which is honestly fair: additional NATO deployment on their northern border is objectively a security concern for them.
The end result is this sad irony: Greenland is now a legitimate point of Russian-NATO tension where none existed before Trump started his threats of annexation.
By responding to a fictional Russian danger with actual NATO military buildup, NATO leaders have created the very security concern they claimed to be addressing.
It’s almost impressively incompetent. Or maybe deliberately manufactured, which is just as bad.
Kakorkoli to imenujete – “intelektualna neresnost” ali “intelektualna podhranjenost” – ima ta intelektualni deficit katastrofalno resne realne posledice. Ko v času krize, države vodijo nekompetentni politiki, iz tega sledi dizaster. To smo videli v času finančne krize in dolgega desetletja stagnacije kasneje. Toda če v času stoletne multikrize, ko se spojijo konkurenčni, tehnološki, podnebni, energetski in geopolitični krizni valovi, države vodijo absolutno nekompetentni politiki z intelektualnim deficitom, iz tega sledi ne samo geopolitični zaton, pač pa civilizacijski zaton Evrope.
Najhuje pa je, da imamo tako močno intelektualno podhranjene politike, da bodo s cenzuro in represijo “inteligentnim ljudem prepovedali razmišljati, da ne bi užalili imbecilov” (izjava se pripisuje Fjodorju Dostojevskemu).
_________
One of the world’s most respected economists just said what millions are thinking — Europe is being run by intellectually unserious people driving the continent toward disaster.
Sachs didn’t mince words:
There is not a single major leader in the EU or Britain today with the stature, honesty, or strategic depth of past statesmen like Helmut Kohl, Helmut Schmidt, or Mitterrand.
Instead, Europe is now led by figures like:
- Ursula von der Leyen
- Kaja Kallas
- Friedrich Merz
- Emmanuel Macron
And Sachs’ verdict was brutal:
“Are you kidding?”
He said their thinking is incoherent, disconnected from reality, and dangerously reckless — especially when it comes to Russia.
While they talk endlessly about war, Sachs asked the obvious question:
If you are afraid of your neighbour… why don’t you pick up the phone and talk?
Instead, Europe has chosen:
- Sanctions over diplomacy
- Escalation over negotiation
- Ideology over stability
Cutting off Russia.
Cutting off China.
Cutting off India.
Destroying its own energy, trade, and security.
Sachs warned that this isn’t leadership — it’s self-destruction.
Only a few governments, like Hungary, Slovakia, and the Czech Republic, are still acting with any realism.
The rest of Europe is sleepwalking into a wider war.
And the tragedy is this:
Europe once produced great statesmen.
Now it produces bureaucrats, ideologues, and slogan-repeaters — and the cost will be paid in blood, energy poverty, and geopolitical collapse.
This is what decline looks like.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.