Cena evropske norosti glede pritrjenih zamaškov na plastenkah

Nisem še srečal človeka, ki ne bi preklinjal zaradi nore ideje Evropske komisije glede obvezne uvedbe zamaškov, pritrjenih na plastenke. Vedno znova se polijem, ko poskušam piti iz plastenke z bingljajočim zamaškom ali ko ga poskušam odtrgati. Pri plastenkah z vodo to nekako še gre, ker škoda ni tako drastična, če se poliješ. Večji problem je pri plastenkah s kavo ali jogurtom. Nekajkrat sem se polil po sveži beli srajci, ko sem se peljal na kak sestanek ali dogodek. Zdaj si plastenko odprem zunaj pred avtom, držeč plastenko daleč od sebe.

Komisija nam je ustvarila problem, ki ga nismo imeli.  Kajti Evropa ni problematična glede odpadne plastike – podatki kažejo, da polovica vse odpadne plastike pride v svetovna morja prek treh rek rek (Jangce, Ganges, Biserna reka), medtem ko iz Evrope (zaradi boljšega sistema zbiranja in recikliranja) pride zanemarljiv delež.

No, ta nora ideja evropskih birokratov ‘rešitev v iskanju problema) pa ni samo nora in škodljiva pri uporabi, pač pa je bila tudi  zelo draga pri implementaciji – nekaj milijard evrov. Ki bi jih lahko namenili za koristne inovacije. Ampak kaj, ko nas vodijo nori birokrati in avtokrati z absolutno močjo.

En odgovor

  1. Res gre le za norost, ampak nekaj je še hujšega.

    To, da se vsaka kritika ukrepov evropske komisije tretira kot napad na komisijo. Ne gre več za obrambo racionalnosti posameznega ukrepa komisije, temveč za ohranitev avtoritete. Te avtoritete, ki je bila izsiljena in dobesedno ukradena evropskim narodom. Narava in obseg reakcije na kritiko lepo pokaže, da se sile za komisijo tega zelo dobro zavedajo.

    Liked by 4 people