Marko Golob

Smo res tako ogroženi v Evropi, da moramo tako povečati izdatke za obrambo? Kdo nas ogroža? Rusi? Kitajci?

Kako naj bi nas ogrozili Kitajci je zanimivo vprašanje? Nas napadli preko pol zemeljske oble? Ali pa gre za to, da se oborožujemo za to, da bi se z njimi spopadli na njihovem teritoriju? Za kaj že?

Pa Rusi? Naj 150 milijonov Rusov napade polmilijardno (z UK vred) Evropo? Ne glede na vse pomanjkljivosti evropske obrambe je to za Rusijo, ki je skoraj pol manjša od bivše SZ, prevelik zalogaj. Saj jih Rusov niti ni dovolj, da bi nas okupirali. Maksimalni ruski moblizacijski potencial (teoretični) je 12 milijonov. Zakaj teoretični? Ker potem ne bi bilo nikogar, ki bi delal v rudnikih, tovarnah in na polju. Realni mobilizacijski potencial je od 2 do 3 milijone. S tem pa ne moreš okuprati Evrope (če vzameš grob standard 1 vojak na 40 prebivalcev). Lahko pa Rusija Evropo uniči. V pol ure! Ampak kaj bi imela od tega? Take stvari niso brez žrtev na lastni stani. Kaj bi par milijonov mrtvih pomenilo za Rusijo? Se jim to v pogojih demografske krize “splača”? Ni bolje v miru trgovati z Evropo? In, če pošteno pogledate, je to vse kar je Rusija hotela od Evrope. In malo spoštovanja.

Bo pa oboroževalna tekma imela neko drugo posledico. Izrinjanje izdatkov za civilni R&D, zmanjšanje izdatkov za socialo in s tem notranjo kohezivnost. Kaj ti pomaga vse orožje, če ni notranje kohezivnosti, unificirane volje ljudstva. Evropa enostavno ni narejena za vojno. V vojni bi prej ali slej razpadla. Mislim, da bo sicer prišlo do uvajanja nadnacionalnih elementov fašizma (glejte samo internetno cenzuro), ki pa na dolgi rok ne morjo uspeti. Enostavna je Evropa, kljub desetletjem prisilnega uvajanja poenotenja preko multikulturalizma, preveč raznolika, interesi posameznih delov preveč vsaksebi, da bi lahko dosegla nivo političnega poenotenja, ki ga zahteva agresivna vojna.

Rešitev je diplomacija, ne povečanje obrambnih izdatkov.

Obrambni izdatki, predvsem za lasten razvoj in proizvodnjo, če so pravilno strukturirani in usmerjeni so lahko pomemben generator razvoja in rasti. Jugoslavija ali pa Iran sta tukaj zelo dobra primera. Jože sicer navaja multiplikator manjši od ena, ampak tukaj je potrebno biti zelo precizen. Vojaške izdatke, če hočemo dobiti pravi multiplikator, bi morali omejiti na del, ki se nananša na lasten razvoj, lastno proizvodnjo orožja in izvoz, ne na uvoz. Bojim se, da je ravno v tem “catch” bodočih evropskih izdatkov za orožje. Večina ali pa zelo velik del naj bi šla za uvoz ameriškega orožja, ali pa bo proizvedena v tovarnah, ki so jih pokupili Američani po 1991. Torej bosta dodana vrednost in profit ekspatriirani iz Evrope. Kakšen bo potem multiplikator?

V resnici je največja grožnja narodom Evrope njihova elita. Elita, ki se je, nenazadnje ob zadnjih trgovinskih pogajanjih z Ameriko izkazala kot vazalna in kompradorska. Evropski narodi si kljub vsemu zaslužijo več.