Zdi se, da je Trumpov odposlanec Witkoff dal predlog Putinu, ki se je slednjemu zdel sprejemljiv. Kar se kaže tudi v organizaciji napovedanega srečanja predsednikov Trumpa in Putina naslednji teden.
Očitno gre za dogovor mimo Zelenskega, saj ni predvideno predhodno srečanje med Putinom in Zelenskim. Slednji bo zato najverjetneje enako kot prejšnjič iskal podporo pri evropskih politikih, da bi ti prepričali Trumpa, da ne pride do konca vojne v skladu z ruskimi zahtevami. Toda Ukrajinci so siti vojne – več kot dve tretjini jih je za takojšnja pogajanja o koncu vojne. Kar pa ne ustreza evropskim vojnim hujskačem. Zato je težko verjeti, da bo vojne v Ukrajini kmalu konec.
DAMIJAN blog 
Mislim, da gre bolj za reševanje “vojaka Trump-a”, kot pa za resne mirovne pogovore.
Trump se je ustrelil v koleno z ultimatom sekundarnih sankcij. Kitajska in Indija, ki predstavljata daleč največji trg za ruske energente sta rekli NE. Kitajska drži v roki aduta- redke zemlje s katerimi lahko popolnoma paralizira Zahod – pozabite na sankcije proti Kitajski, če obstaja vsaj še kanec realizma na Zahodu (ne vzemite pa to za “zravo za gotovo”).
Sankcije proti Indiji lahko uničijo prizadevanje desetletij ameriške diplomacije, ki si je prizadevala spraviti Indijo v svojo orbito- sankcije lahko pomeijo uničenje Quad iniciative (Avstralija, Indija, Japonska, ZDA). Indijska zavrnitev nakupa ameriških letal F-35 in zavrnitev že naročenih AWACS letal (Poseidon P8) je pomemben signal. Vendar ne tako kot nedaven podpis (že po Trumpovem ultimatu) sporazuma o znanstvenem in industrijskem sodelovanju z Rusijo in napovedan Modi-jev obisk na Kitajskem konec tega avgusta. Če se Modi uspe dogovoriti s Xi-jem za umiritev napetosti med državami in za pospešitev sodelovanja med njimi, je z Zahodom konec. To bi pomenilo krepitev vezi Kitajska-Indija-Rusija. Oblikovanje dovolj močnega industrijskega-finančnega- tehnološkega-vojaškega-surovinskega centra, ki lahko za države Juga- predstavlja alternativo Zahod-u. Zakaj so propadli Neuvrščeni – zato ker tak center ni obstajal – ni obstajala tehnološka, finančna alternativa.
Sekundarne sankcije dajejo tudi Modi-ju priložnost, da preseže notranjepolitične odpore in bojazni, ki jih ima del indijskega establishement-a do Kitajske. Ob ameriški grožnji je to toliko lažje. In Indija tudi ni pozabila poskusa ameriške pomorske blokade v začetku 70-tih ob indijsko-pakistanski vojni (ZDA so dolga leta podpirale Pakistan), ki so jo razbile ruske podmornice. Velike države imajo dolg spomin.
Zdi se, da dela amerška diplomacija napako za napako. (poslušajte samo Meersheimer-ja). Da bi bila stvar še toliko bolj absurdna poskuša Trump pritisniti na Indijo s približevanjem Pakistanu. Glej zadnji sprejem in odlikovanje šefa pakistanskega generalštaba v Wahington-u. To sigurno ne bo ustrašilo Indije, bo pa verjetno dodatno oslabilo ameriše indijske odnose.
Analogije so nevarna stvar. Če je Trump mislil, da bo z grožnjo sankcij zaradi nakupov ruske nafte prestrašil Indijo, podobno kot jih je z grožnjo sankcij zaradi nakupov iranske nafte pred leti, se je uštel. Rusija je za Indijo neprimerno pomembnejša kot Iran. In tudi Indija ima v roki adute za pritisk na Ameriko. Ta uvaža praktično vse surovine za zdravila iz Indije. Te se sicer da lažje nadomestiti na dolgi rok kot kitajske redke zemlje, kratkoročni efekt pa je verjetno še bolj boleč.
In za konec, mogoče za bolje razumevanje kaj se dogaja: besede vplivnega poslanca ruske Dume generala Andrej-a Gurulev-a. :
“Združene države razumejo, da se bliža konec njene hegemonije. Poskušajo potopiti ostanek sveta, da bi preprečile njegov vzpon. Vojna v Ukrajini je samo ena od front.”
Všeč mi jeLiked by 2 people
Med pogajanji za nakup ameriških F-35 je Indijcem prišlo na uho (domnevno) iz ameriških virov nižjega ranga, da se bo (lahko) kar nenadoma zmanjšal doseg radarja teh letal iz napovedanih 300 km na samo 30. Sâmo od sebe (beri: na daljavo). In samo če bodo Indijci “pridni” (beri: ubogali ), se bo spet povečal na 100 km. Ne vem ali jim je to kdo prišepnil iz ruskih virov ali je res prišlo iz neuradnih ameriških, vendar je ta scenarij možen in tehnično izvedljiv glede na zmožnosti elektronike. Potem pa kupi kaj od tako impulzivnega in nepredvidljivega prodajalca.
Pritisk na Indijo, ki se izvaja s približevanjem Pakistanu, pa je blago rečeno najmanj dvojni strel v isto koleno. Niti Pakistanci ne bodo verjeli obljubam oz. ne bodo zaupali Ameriki, ker jih lahko v naslednjem koraku doleti enako.
Všeč mi jeVšeč mi je