Minerali redkih zemelj so ključni za številne visokotehnološke izdelke, saj omogočajo delovanje močnih magnetov, zaslonov, baterij in katalizatorjev. Najpogosteje se uporabljajo v električnih motorjih (npr. z neodimom in disprozijem), LED zaslonih in optiki (z europijem, terbijem), pa tudi v katalizatorjih in medicinski diagnostiki (z gadolinijem). Njihova uporaba je nepogrešljiva v zelenih tehnologijah, obrambni industriji in digitalni infrastrukturi. 

Glavne komponente, ki temeljijo na mineralih redke zemlje (*):

1. Magneti – NdFeB (neodim-železo-bor)

• Elementi: Neodim (Nd), Praseodim (Pr), Disprozij (Dy), Terbij (Tb)
• Uporaba:
  • Električni motorji (v EV vozilih, e-kolesih, dronih)
  • Generatorji v vetrnih turbinah
  • Trdi diski, zvočniki, slušalke

2. Elektronika in zasloni

• Elementi: Terbij (Tb), Europij (Eu), Yterbij (Yb), Cerij (Ce), Itrij (Y)
• Uporaba:
  • LED zasloni, OLED televizorji
  • Laserski in optični senzorji
  • Barvna luminiscenca (rdeča, zelena, modra)

3. Baterije in akumulatorji

• Elementi: Lanthan (La), Neodim (Nd), Cerij (Ce), Praseodim (Pr)
• Uporaba:
  • Nikelj-metal-hidrid (NiMH) baterije
  • Določeni tipi litijevih baterij (dodatek za stabilnost in energijsko gostoto)

4. Katalizatorji

• Elementi: Cerij (Ce), Lanthan (La)
• Uporaba:
  • Katalizatorji za avtomobile (čiščenje izpušnih plinov)
  • Naftna rafinacija
  • Katalitični pretvorniki

5. Obrambna in vesoljska industrija

• Elementi: Samarium (Sm), Gadolinium (Gd), Dysprosium (Dy)
• Uporaba:
  • Vodenje raket, senzorji, radarske naprave
  • Magneti za visokotemperaturna okolja
  • Optoelektronika v satelitih

6. Medicina in diagnostika

• Elementi: Gadolinium (Gd), Yttrium (Y)
• Uporaba:
  • MRI kontrastna sredstva
  • Radioterapija in jedrska medicina
  • Fluorescenčni barvila in diagnostična oprema

Nadaljujte z branjem→

Ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard Grenell je pred leti poskrbel za dvig prahu, ko je Nemce spomnil, da Nemčija ni suverena država, pač pa je še vedno protektorat Amerike. Kar v besedah Grenella pomeni:

Če bodo Američani rekli: “Ne kupujte ruskega plina, kupujte ameriški plin,” potem se bo to tudi zgodilo. In če bodo Američani rekli: “Nemci, povečajte obrambni proračun na 2 % BDP,” potem to ni 1,23 %. Nemci se ne bi smeli več prepuščati iluziji suverenosti. Končno sprejmite: Nemčija je še vedno ameriški protektorat!

No, in takšna je tudi realnost. Nemci so ponižno sprejeli ameriško zahtevo, da prenehajo kupovati ruski plin in enako ponižno so sprejeli dejstvo, da so jim Američani razstrelili plinovod Severni tok.

In enako se obnašajo vse ostale države EU. Če v Washingtonu rečejo, da morajo EU države dvigniti izdatke za ameriško orožje na 5 % BDP, EU države to ponižno naredijo.

Če v Washingtonu rečejo, da bodo na ameriške izdelke pobirali 15 % carine, na jeklo, aluminij in farmacevtske izdelke pa 50 %, EU države to ponižno sprejmejo.

In če v Washingtonu rečejo, da bodo Evropejci od ZDA kupili za 750 milijard dolarjev energentov in da bodo v ZDA investirali za 600 milijard dolarjev (torej prenesli proizvodnjo v ZDA), EU države to ponižno sprejmejo.

Takšen je status vazalnih držav.

Nadaljujte z branjem→

Poglejte si obraz te nesrečne ženske, ki vodi Evropsko komisijo in ki je pravkar pristala na brezpogojno kapitulacijo EU pred ZDA. EU ni dobila ničesar od ZDA, razen velikodušnosti, da lahko še naprej trguje z ZDA, v zameno za to je pristala na vse ameriške zahteve.

Trenutek spominja na brezpogojno kapitulacijo bivše kraljevine Jugoslavije pred Nemčijo 17. aprila 1941, ki sta jo na jugoslovanski strani podpisala zunanji minister kraljevine Jugoslavije Aleksandar Cincar‑Marković in general Radivoje Janković, načelnik operativnega oddelka Štaba Vrhovnega poveljstva Jugoslovanske vojske.

Tokratna “podpisnica” te sramotne kapitulacije EU pred ZDA – v vašem in mojem imenu – je Ursula von der Leyen. Zapomnite si to.

Ta evropska ponižnost in klečepalazenje pred ZDA sta gnusni. Sramotni. Abotni.

Imeli smo zgodovinsko priložnost, da se osamosvojimo od ZDA, da postanemo vojaško, gospodarsko in tehnološko suverena tvorba, pomemben mednarodni igralec in da vzpostavimo uravnotežene odnose med EU, ZDA in Evrazijo. Toda evropska politična nomenklatura je ponovno kapitulirala pred ZDA.  

Dogovor, ki naj bi ga s stiskom roke potrdila predsednica EK Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump, pomeni, da je EK v imenu EU držav pristala:

• na splošno carinsko stopnjo pri uvozu evropskih izdelkov v ZDA v višini 15 % in specifične carine na jeklo in aluminij (50%) in farmacevtske proizvode,
• da bo kupila za 750 milijard dolarjev energentov,
• da bo investirala 600 milijard dolarjev v ZDA poleg obstoječih naložb,
• da bo odprla trge držav EU za uvoz iz ZDA brez carin in
• da bo kupila »ogromne količine« vojaške opreme.

V zameno za to EU ni dobila nič. Razen velikodušnosti Trumpa, da lahko EU države še naprej trgujejo z ZDA.

Se vam to zdi dober “deal”? Jaz sem absolutno na strani Olivierja Blancharda (nekdanjega profesorja makroekonomije na MIT in dolgoletnega glavnega ekonomista IMF), da je ta deal zelo slab za EU in da bi se z “več jajc” EU lahko bistveno bolje izpogajala. Toda takšno evropsko vodstvo imamo – vazalno in absolutno podrejeno v odnosu do ZDA.

The US and European Union agreed to a deal that will see the bloc face 15% tariffs on most of its exports, including automobiles, staving off a trade war that could have delivered a hammer blow to the global economy.

The pact comes less than a week before a Friday deadline for President Donald Trump’s higher tariffs to take effect. The president in May threatened to impose a 50% duty on nearly all EU goods, adding pressure that accelerated negotiations, before lowering that to 30%.

Trump announced the deal Sunday after a meeting with European Commission President Ursula von der Leyen. He said the charge would cover automobiles. The European leader said the rate would be “all inclusive,” though Trump said later it did not include pharmaceuticals and metals. Steel and aluminum “stays the way it is,” the US president added.

Vir: Bloomberg

Če ChatGPT in DeepSeeku postavite naslovno vprašanje, dobite spodnja odgovora. Kot lahko vidite, sta odgovora zelo “uravnotežena”. Nekaj uvodnih odstavkov je namenjeno temu, da opozorijo na teorije zarote, na pazljivost pri interpretacijah in na neodvisnost uredniške politike od lastniške strukture. Vmes so navedene lastniške strukture, ki večinoma potrjujejo povezave s kapitalom ali uredniki judovskega porekla, na koncu pa so spet odstavki o pazljivosti pri delanju sklepov.

Tukaj ne delam nobenih sklepov, toda vpletenost New York Timesa, The Economista, CNN in ostalih velikih medijev v zanikanje ali omiljevanje izraelskih vojnih zločinov in holokavsta nad Palestinci me opozarja na to, da je treba biti pazljiv pri delanju sklepov, da njihova uredniška politika ni povezana z lastniško strukturo teh medijev (s kapitalom židovskega porekla). 

Chat GPT:

To vprašanje je občutljivo in pogosto izpostavljeno v kontekstu teorij zarote, zato je pomembno odgovoriti natančno, uravnoteženo in z zgodovinskimi ter lastniškimi dejstvi.

Dejstva o “judovskem kapitalu” in medijih

V ZDA in zahodnem svetu so številni vplivni mediji v lasti podjetij ali posameznikov judovskega porekla – vendar to ne pomeni, da mediji delujejo v imenu “judovskega kapitala” ali da so usmerjeni po verskih, etničnih ali kolektivnih interesih. Gre za posamezne primere lastništva znotraj širše pluralne in korporativne strukture medijskega sveta.

Nekaj primerov medijev z znanimi lastniki judovskega porekla:

1. The New York Times

• V lasti družine Ochs-Sulzberger (judovsko poreklo) od leta 1896.
• Vendar je podjetje javno kotirano, z razpršenim lastništvom.

2. The Washington Post

• Leta 2013 ga je kupil Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona, ki sicer nima judovskega porekla.
• Pred tem je bil v lasti družine Graham (z judovskimi koreninami po materini strani Katharine Graham), ki je časnik vodila več desetletij.

3. Bloomberg

• V lasti Michaela Bloomberga, poslovneža in nekdanjega župana New Yorka (judovskega porekla).
• Bloomberg LP je finančno-informacijska korporacija, ki izdaja tudi Bloomberg News.

4. CBS / Viacom

• V preteklosti pod močnim vplivom Sumnerja Redstonea (Rothstein), judovskega porekla.
• Danes ViacomCBS (Paramount Global) vodi njegova hči Shari Redstone.

5. CNN

• Podružnica Warner Bros. Discovery.
• Ustanovitelj Ted Turner ni bil judovskega porekla; zdajšnje vodstvo je korporativno, z različnimi lastniškimi interesi.

6. NBC / Comcast

• V lasti Comcast Corporation, največjega ameriškega kabelskega operaterja.
• Comcast je bil ustanovljen s strani Ralpha Robertsa, prav tako judovskega porekla.

Zakaj previdnost pri takšnih seznamih?

• Identificiranje lastnikov po verski ali etnični pripadnosti nima nobene povezave z vsebino uredniške politike.
• Mediji so pogosto pluralni, kritični in raznoliki, vključno z izražanjem različnih pogledov – tudi do Izraela, judovske skupnosti ali verskih vprašanj.
• Zgodovina kaže, da posploševanje o »judovskem nadzoru nad mediji« pogosto služi antisemitskim mitom in zarotam, ki so nevarne in neutemeljene.

Sklep

Res je, da so nekateri vodilni mediji v lasti ali pod vplivom posameznikov judovskega porekla – tako kot obstajajo tudi lastniki medijev italijanskega, protestantskega, muslimanskega ali azijskega porekla. V sodobnem zahodnem svetu pa lastništvo ne pomeni nujno vsebinskega vpliva, saj so mediji podvrženi uredniški neodvisnosti, javnemu nadzoru in tržnim silam. Uporabljajmo tovrstne informacije odgovorno in v kontekstu.

Nadaljujte z branjem→

Do začetka zadnje faze izraelskega holokavsta nad Palestinci (od oktobra 2023) se tega nisem zavedal. Nisem vedel, kako popolno in globoko izraelski lobi obvladuje pisanje New York Timesa (NYT). Vedel sem, da je v lasti kapitala židovskega porekla (New York Times je od leta 1896 v lasti družine Ochs-Sulzberger, ki ima judovsko poreklo. Adolph S. Ochs, ki je kupil časnik, je bil sin nemško-judovskih priseljencev. Njegovi potomci, vključno s sedanjim založnikom A.G. Sulzbergerjem, so še vedno pomembni deležniki in vodilne osebe v podjetju) in da njeno uredniško politiko aktivno vodi ta kapital  (trenutno ima A. G. Sulzberger v lasti naziv založnika (Publisher) in predsednika odbora družbe, družina obvladuje več kot 95 % delnic razreda B, kar ji omogoča nadzor nad približno 70 % glasov v svetu upravljanja družbe). Toda nisem se zavedal, kako globoko je poročanje NYT vpeto v interese cionistov in Izraela. Nisem se zavedal, da ima 20 urednikov in novinarjev neposredne pretekle ali sedanje vezi z izraelsko vojsko in pro-izraelskimi lobiji. Kakšno leto po začetku zadnje faze izraelskega holokavsta nad Palestinci sem zasledil, da je NYT za poročanje o vojnih zadevah, vključno s konfliktom v Gazi, zaposlil nekdanjo pripadnico izraelske vojske in obveščevalne enote Unit 8200, Anat Schwartz. In šele takrat sem se začel tega zavedati. Od takrat je NYT na moji črni listi.

Spodaj je nekaj odlomkov iz dosjeja (Mondoweiss) o cinističnemu obvladovanju uredniške politike in pisanja NYT. Zame New York Times nikoli več ne bo kredibilen medij. Tako kot ni The Economist, CNN, BBC itd. 

We are putting The New York Times on notice. Since the Zionist genocide in Gaza began over 20 months ago, the “paper of record” has run cover for Israel’s war crimes. We have witnessed the Zionist entity drop 2,000 pound bombs on displaced Palestinians forced to survive in tents, massacre starving Palestinians at aid sites, arrest and torture Palestinians accused of fighting back or administering care, destroy Gaza’s entire healthcare system, obliterate almost every one of its schools and universities, damage over 90 percent of residential buildings, and block food and supplies from entering the besieged strip. But New York Times journalists have chosen to ignore, whitewash, distort, or justify each one of these crimes. As much as any weapons manufacturer, The New York Times is a part of the machinery of war — producing, in the realm of public opinion, the impunity that enables and sustains Israel’s ongoing genocide.

Nadaljujte z branjem→

Največji udarec, ki ga je kitajska vlada ob Trumpovem petelinjenju zadala Ameriki, je licenciranje (sistem dovoljenj) za izvoz proizvodov, ki temeljijo na redkih zemljah. Minerali redkih zemelj so ključni za številne visokotehnološke izdelke, saj omogočajo delovanje močnih magnetov, zaslonov, baterij in katalizatorjev. Najpogosteje se uporabljajo v električnih motorjih (npr. z neodimom in disprozijem), LED zaslonih in optiki (z europijem, terbijem), pa tudi v katalizatorjih in medicinski diagnostiki (z gadolinijem). Njihova uporaba je nepogrešljiva v zelenih tehnologijah, obrambni industriji in digitalni infrastrukturi. 

Minerali redkih zemelj igrajo ključno vlogo v številnih vojaških in vesoljskih tehnologijah zaradi svojih izjemnih magnetnih, optičnih in toplotnih lastnosti. V vojski se uporabljajo v radarjih, komunikacijskih sistemih, vodenih raketah, senzorjih, nočni optiki in laserskih sistemih, kjer stabilni magneti iz samarija ali neodima omogočajo visoko natančnost in zanesljivost tudi v ekstremnih pogojih. V vesoljskih programih so ključni za delovanje satelitov, pogonskih sistemov, solarnih panelov in napredne komunikacijske opreme, saj zagotavljajo zmogljivost pri visokih sevanjih in temperaturnih nihanjih. Zaradi svoje strateške vloge pri obrambi in raziskovanju vesolja predstavljajo redke zemlje ključen vir za tehnološko varnost držav. Zaradi omejene razpoložljivosti in koncentrirane proizvodnje – predvsem na Kitajskem – pa so seveda strateški vir za tehnološko neodvisnost. 

No, kitajska vlada je uvedla strog sistem licenciranja, kjer morajo tuji uvozniki teh komponnet podrobno dokumentrati, kje se te komponente uporabljajo in dokazovati, da se ne uporabljajo v proizvodnji orožja. To je bil neposredni udarec ameriškim proizvajalcem orožja, kot je Raytheon, katerega glavni direktor spodaj plastično pove, da je ameriška vojaška industrija kastrirana brez kitajskih komponent, ki temeljijo na mineralih redke zemlje.

Pokrovsk, zadnje pomembno oporišče Ukrajine desno od Dnjepra je (skoraj) padel. Zdaj je pot za ruske sile do Dnjepra praktično odprta. Prva polovica leta je bila izjemno depresivna za ukrajinsko vojsko. Pokazala je popolno materialno prevlado ruskih sil, kar je pripeljalo do psihološke depresije. Ker ni več pričakovati ameriške vojaške pomoči, Evropa pa je nima s čim zagotoviti, se ukrajinski vojaki sprašujejo, zakaj bi sploh še umirali na fronti, če ne morejo več zmagati ali vsaj zadrževati ruskih sil. Najbolj zagreti ukrajinski vojaki, tisti iz neonacističnih azovskih enot, priznavajo, da je pred njimi le še ena bitka – bitka za Kijev. Če bo do nje – glede na politični kaos v Kijevu – sploh prišlo.

Vprašanje je le, kdaj bo prišlo do kapitulacije Ukrajine. Ali zelo hitro, če režim Zelenskega (ob ameriški “pomoči”) pade hitro ali pa nekoliko kasneje, če režimu Zelenskega uspe čudežno preživeti ta kaos in pričakati zadnjo bitko – za Kijev.

Na žalost je bila ta zgodba odločena marca 2022, ko je režim Zelenskega odstopil od za Ukrajino zelo ugodnega mirovnega sporazuma in se odločil poiskati več sreče na bojišču. Zdaj tudi sreča ne more več pomagati.